sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - COVID-19 - posebni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - obrazloženost odločbe - obrazložitev upravne odločbe
Kadarkoli je organ zavezan ugotavljati dejansko stanje (kot v obravnavanem primeru razloge začasnega čakanja na delo), ne gre za enostavno zadevo v smislu 81. člena DavP-2, za katero bi bila dopustna skrajšana obrazložitev.
javni vodovod - priključitev na javni vodovod - obrazložitev odločbe
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno je mogoče le v primeru, če je akt ustrezno obrazložen in če vsebuje razloge o odločilnih dejstvih.
ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3. ZUP člen 214, 214/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - COVID-19 - posebni ukrepi - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - začasno čakanje na delo - pogoji za priznanje pravice - omejitev opravljanja dejavnosti - obrazloženost odločbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zgolj navedba, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, torej da ji je bilo kot delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti. Pri tem pa ni mogoče razbrati, katero dejavnost je upravni organ pri odločitvi upošteval in katero časovno obdobje ter zakaj omejitve in Odloki, ki jih navaja tožeča stranka, po mnenju tožene stranke niso omejevali njene dejavnosti.
zavrženje tožbe - izločitev uradne osebe - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopustnost upravnega spora
Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve tožnika za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo postopka davčnega inšpekcijskega nadzora DDV pri tožniku, pri čemer ZDavP-2 ne določa drugače. V upravnem sporu pa se na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti upravni akti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o neizločitvi uradne osebe pa predstavlja zgolj procesno odločitev, ne pa odločitev o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 15, 14/4. ZUPJS člen 10, 11. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - samska oseba - obrazložitev odločbe
Ker so odločilna dejstva glede tega, zakaj je tožnik kljub temu, da je poročen, upoštevan kot samska oseba ostala nepopolno ugotovljena, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 64, 65. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva
Tožena stranka s tožnikom ni razčistila okoliščin o tem, kako bi tožnik lahko pristojnemu organu predložil kakšne dokaze o smrti ali celo poboju njegovih družinskih članov in mu ni dala možnosti, da predloži morebitne dokaze, preden je zahtevek zavrgla.
V okoliščinah, ko tožnik ni imel že na prvi pogled neutemeljenega zahtevka glede na zatrjevane poboje družinskih članov, bi tožena stranka morala tožniku dopustiti možnost, da pridobi določene dokaze glede smrti in vzrokov smrti za družinske člane in da bi v primeru uspešno predloženih dokazov ali indicev preverila druge okoliščine v zvezi z lokacijo in časom zatrjevanih pobojev prek informacij o stanju v relevantnem področju Pakistana, pa tega ni storila, ampak je njegov zahtevek zavrgla.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni podan verjeten izgled za tožnikov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 615/2021-14 z dne 30. 9. 2021.
Prvostopenjski organ je izvedel številne dokaze, iz katerih pa izhaja zgolj to, da tožnik ne prebiva na spornem naslovu, ne izhaja pa iz njih, kje naj bi dejansko prebival. Če se ta okoliščina ne da ugotoviti, ima torej upravna enota zakonsko podlago, da ugotovi zgolj to, da posameznik na določenem naslovu ne prebiva. Četudi 5. točka 2. člena ZPPreb-1, v kateri je določena definicija začasnega prebivališča, ne določa nobenih vezi, ki bi posameznike vezala na prijavljeni naslov, mora posameznik vseeno na določenem naslovu tudi dejansko prebivati, da se lahko šteje, da tam začasno prebiva.
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 367/2015 z dne 30. 8. 2017 ugotovilo, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55. a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu, ki določa, da se upoštevajo (tako da se odštejejo od osnove) tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2. Upravni organ lahko od pravnega stališča, sprejetega v sodbi sodišča, odstopi le tedaj, če so po njegovem sprejemu nastopile nove okoliščine (sprejetje novih pravnih aktov s strani zakonodajalca, nova sodna praksa...). Vsak odstop od pravnega mnenja oz. stališča sodišča pa mora upravni organ pravno utemeljiti in zgolj „nestrinjanje“ ne zadošča za utemeljen odstop od sodne prakse.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija - verjeten izgled za uspeh - breme dokazovanja - pravica do izjave
Če se je toženki zdela tožnikova prošnja za BPP nekonkretizirana, bi morala tožnika pozvati na dopolnitev oziroma tožniku omogočiti pravico do izjave. Skladno z določbami ZBPP je, da organ tožnika pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo, nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke. Tožniku pa toženka pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za dopustitev revizije.
ZPOP-1 člen 24, 24/2, 34a, 34a/5. ZUP člen 63, 63/2. URS člen 22.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - elektronska vloga - smiselna uporaba ZUP - enako varstvo pravic
Smiselna uporaba določb ZUP, ki prihaja v poštev tudi v konkretni zadevi, ne pomeni, da javni poziv način vlaganja vlog lahko določa drugače, kot to določa ZUP. Omejitev načina oddaje vlog na izključno elektronskega predstavlja neutemeljen poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj mu onemogoča, da bi organ vsebinsko obravnaval njegovo vlogo, ki je bila vložena v skladu z določbami ZUP in ki veljajo tudi v obravnavanem postopku o dodeljevanju javnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - tožeča stranka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je podano neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe glede vprašanja, kdo je v predmetni upravni zadevi zaprosil za BPP (in je tako stranka upravnega postopka), toženka pa je (glede na izrek izpodbijane odločbe in že pojasnjene okoliščine zadeve) v upravnem postopku najmanj preuranjeno zaključila, da je za BPP tožnica zaprosila v svojem imenu. Iz predstavljenih razlogov izpodbijane odločbe z vidika tožbenih očitkov ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
Po presoji sodišča niso utemeljeni razlogi tožene stranke, da naj bi zakonodajalec zaradi racionalnosti vodenja postopkov z združevanjem postopkov v GZ predvidel enkratno pozivanje splošne javnosti in stranskih udeležencev in na ta način časovno omejil pravico stranskih udeležencev, da sodelujejo v postopku. Tako iz zakonskega teksta kot iz obrazložitve členov izhaja, da zakon različno obravnava položaj stranskih udeležencev in položaj splošne javnosti, pri čemer prekluzivni rok 30. dni veže le na pravico dajanja pripomb in mnenj splošne javnosti. Da je tako razlikovanje položaja javnosti in položaja stranskih udeležencev potrebno, nenazadnje izhaja tudi iz ZVO-1, ki v 58. členu ureja sodelovanje javnosti ter v 65. členu obvestilo javnosti, medtem ko stranke z interesom določa drugi odstavek 64. člena ZVO-1. Pri tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da 64. člen ZVO-1 ne izključuje možnosti, da stranski udeleženec svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemelji na podlagi 43. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 (kljub opozorilu v pravnem pouku sklepa, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi) vložil sam, pri čemer niti po pozivu sodišča ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je tožena stranka glede na okoliščine obravnavanega primera sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.
poštne storitve - izvajanje univerzalnih poštnih storitev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - javni interes
Tožeča stranka pojem težko popravljive škode v predlogu za izdajo začasne odredbe pretežno utemeljuje na predpostavki, da v primeru izvršitve obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, več ne bo mogla izvajati storitve „blagovno pismo“ kot komercialne storitve, in nato iz tega izpeljuje zatrjevano izgubo tržnega deleža ter prometa.Ker se tožeči stranki nalaga zgolj, da zagotovi prenos blaga znotraj univerzalne poštne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu v enakih masnih stopnjah in po enakih cenah, kot je to zagotavljala na dan 31. 12. 2020, sodišče ocenjuje, da ne gre za težko popravljivo škodo tudi iz razloga, ker je do navedenega datuma tožeča stranka lahko normalno poslovala.
davek na dediščine - davčna osnova - sklep o dedovanju - dedni red - drugi dedni red - terjatev - nastanek davčne obveznosti - stečaj - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče pritrjuje tožnikovemu ugovoru glede zmotne uporabe materialnega prava, ker je davčni organ pri ugotavljanju davčne osnove upošteval nominalno vrednost denarne terjatve. Po presoji sodišča namreč ni pravilno stališče davčnega organa, da je pri izračunu davčne osnove potrebno upoštevati denarno terjatev v nominalnem znesku 202.294,47 EUR. Iz tretjega odstavka 5. člena ZDDD namreč izhaja, da je potrebno pri premičninah, razen pri denarju pri ugotavljanju osnove za davek ugotavljati tržno vrednost tega premoženja. Po sodni presoji denarne terjatve ni mogoče obravnavati enako kot denarja, temveč je potrebno oceniti njeno tržno vrednost, kot izhaja iz tretjega odstavka 5. člena ZDDD. Pri denarni terjatvi do stečajnega dolžnika gre namreč za pravico terjati denarno terjatev od stečajnega dolžnika v nominalni višini, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ne pomeni pa nujno, da bo imetnik terjatve izterjal terjatev v celotnem nominalnem znesku, zato denarne terjatve po sodni presoji ni mogoče enačiti z denarjem. Ker davčna obveznost v skladu s 6. členom ZDDD nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju, je potrebno tržno vrednost denarne terjatve po sodni presoji oceniti na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ker je davčni organ upošteval nominalno vrednost denarne terjatve, je po sodni presoji zmotno uporabil tretji odstavek 5. člena ZDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila zaradi nedovoljenosti pravnega sredstva podana formalna ovira za nadaljevanje postopka, kar bi toženi stranki narekovalo zavrnitev prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne. Oškodovanec torej ima pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe, odločitev o njeni (ne)utemeljenosti pa je stvar vsebinske presoje pritožbe s strani sodišča.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3, 10.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje
Soglasje pristojnega organa za postavitev oglasnih panojev mora biti veljavno oziroma po vsebini takšno, da iz njega izvirajo pravne poseldice. Ker je bilo soglasje izdano s pogojem, da se uredi služnost, do sklenitve takšne služnostne pogodbe pa ni prišlo, izdano soglasje in dovoljenje ni povzročilo pravnih posledic. Zaradi navedenega pa ni moč šteti obravnavanih objektov kot enostavnih. Četudi bi navedena objekta izpolnjevala vse ostale pogoje za enostavna objekta, jih glede na izrecne določbe v zvezi z nujno izgraditvijo v varovalnem pasu avtoceste brez veljavnega soglasja DARS d.d. za takšno postavitev ni moč šteti za enostavna objekta.
Glede na navedeno dejavnost, ki jo izvaja tožnik, ne sodi med javne službe, tožnik pa tudi ni organiziran tako, da bi javno službo lahko izvajal oziroma tega, da mu je bila dodeljena koncesija za opravljanje javne službe, niti ne zatrjuje. Zato je toženka po presoji sodišča prejemek pravilno uvrstila med prihodke od televizijske dejavnosti. Drži sicer trditev tožnika, da se obravnavani prejemek po ZAvMS-B ne šteje več za prihodek iz televizijske dejavnosti, saj 38. člen ZAvMS po spremembi izrecno našteva prihodke, ki se vštevajo v osnovo za odmero, med njimi pa ni prejemkov, ki jih izdajatelj prejme za sofinanciranje programa od države. Vendar se ta ureditev, kot je sodišče že pojasnilo, v tej zadevi ne uporablja, saj se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (43. člen ZAvMS-B).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - nevarnost pobega - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - dokazno breme
Zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno za mednarodno zaščito že zaprosil na Hrvaškem in v Bolgariji, kjer na odločitev ni počakal, brez obstoja drugih posebnih okoliščin primera, dopušča možnost pridržanja osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Dublinski uredbi, kar bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom njenega 28. člena.