brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija - verjeten izgled za uspeh - breme dokazovanja - pravica do izjave
Če se je toženki zdela tožnikova prošnja za BPP nekonkretizirana, bi morala tožnika pozvati na dopolnitev oziroma tožniku omogočiti pravico do izjave. Skladno z določbami ZBPP je, da organ tožnika pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo, nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke. Tožniku pa toženka pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za dopustitev revizije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila zaradi nedovoljenosti pravnega sredstva podana formalna ovira za nadaljevanje postopka, kar bi toženi stranki narekovalo zavrnitev prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne. Oškodovanec torej ima pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe, odločitev o njeni (ne)utemeljenosti pa je stvar vsebinske presoje pritožbe s strani sodišča.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - nevarnost pobega - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - dokazno breme
Zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno za mednarodno zaščito že zaprosil na Hrvaškem in v Bolgariji, kjer na odločitev ni počakal, brez obstoja drugih posebnih okoliščin primera, dopušča možnost pridržanja osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Dublinski uredbi, kar bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom njenega 28. člena.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - povezane osebe - pridobitev lastnih poslovnih deležev - prikrito izplačilo dobička - izplačilo dividend - izogibanje davčnim obveznostim
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Glede na navedeno dejavnost, ki jo izvaja tožnik, ne sodi med javne službe, tožnik pa tudi ni organiziran tako, da bi javno službo lahko izvajal oziroma tega, da mu je bila dodeljena koncesija za opravljanje javne službe, niti ne zatrjuje. Zato je toženka po presoji sodišča prejemek pravilno uvrstila med prihodke od televizijske dejavnosti. Drži sicer trditev tožnika, da se obravnavani prejemek po ZAvMS-B ne šteje več za prihodek iz televizijske dejavnosti, saj 38. člen ZAvMS po spremembi izrecno našteva prihodke, ki se vštevajo v osnovo za odmero, med njimi pa ni prejemkov, ki jih izdajatelj prejme za sofinanciranje programa od države. Vendar se ta ureditev, kot je sodišče že pojasnilo, v tej zadevi ne uporablja, saj se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (43. člen ZAvMS-B).
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - zakupnik - predkupni upravičenec
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Tožnik ni predložil pisne zakupne pogodbe, ki je pogoj za zakupno razmerje in uveljavljanje predkupne pravice na tej podlagi. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka. .
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - bistveno spremenjene okoliščine - preganjanje - resna škoda
Ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z aktualno situacijo v tožnikovi izvorni državi Afganistanu na podlagi Smernic UNHCR iz avgusta 2021 in februarja 2022 ni sporno dejstvo. Tožena stranka pa ni nasprotovala navedbam tožnika o povsem spremenjeni situaciji v Afganistanu, ki je naknadno nastopila šele po izdaji izpodbijane odločbe zaradi prevzema oblasti s strani talibanov v celotni državi in da tako v primeru vrnitve tožnik ne bi bil deležen nikakršne zaščite. Prevzem oblasti talibanov v celotnem Afganistanu avgusta 2021 je novo nastala okoliščina in bistveno spremenjena okoliščina glede aktualnih razmer v izvorni državi, zato tožnik ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča (X Ips 4/2022 z dne 16. 3. 2022) izpolnjuje pogoje za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite, saj so podani utemeljeni razlogi, da bi bil tožnik v izvorni državi soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
ukrep inšpektorja - ukrep inšpektorja za okolje - začasna odredba ZUS-1 - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Na tožnikovo zahtevo sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1).
Gre za nujen ukrep, s katerim sodišče za določen čas odloži izvršitev dokončnega upravnega akta (tako imenovana odložitvena, neprava ali suspenzivna začasna odredba). Namenjena je le zadržanju izpodbijanega akta, s katerim je bila zadeva vsebinsko rešena in stranki naložena določena obveznost. To pomeni, da je odložitveno začasno odredbo mogoče izdati le, če je v upravnem sporu izpodbijana odločba, katere odložitev se zahteva.
Drugače pa je s podrednimi tožbenimi zahtevki. Tožnik namreč predlaga zadržanje odločbe inšpektorja za okolje in ne zadržanje izpodbijanega sklepa. Začasna odredba se torej nanaša na drugo pravno razmerje; le-to pa ni predmet podrednih tožbenih zahtevkov. V tem pogledu niso podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - informacije o izvorni državi - nedržavni subjekt preganjanja - prosilec iz Afganistana
Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi za tožnika slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
ZAID člen 5, 15, 55. ZPDZC-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 144.
pooblaščeni inženir - mirovanje funkcije - kratkotrajno delo - pravica do izjave
Opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v obliki kratkotrajnega dela, kot ga ureja 17. člen ZPDZC-1 in kot ga opredeljuje Pogodba o opravljanju kratkotrajnega dela, ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja na enega od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID.
Pri kratkotrajnem delu gre za delo, ki je omejeno na 40 ur v posameznem mesecu, iz Pogodbe tudi izrecno izhaja, da se opravlja občasno, zato po mnenju sodišča tako delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja dela, in sicer ne glede na to, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega gre za obliko dela, kot izhaja iz prej citirane določbe ZPDZC-1, katere bistveni namen je pomoč pri njihovi dejavnosti osebam, s katerimi je izvajalec del v sorodstvu ali svaštvu, in ki se opravlja v odvisnem razmerju brezplačno. Kar po mnenju sodišča pomeni, da gre za obliko dela, bistveno drugačno od taksativno naštetih dopustnih načinov opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, navedenih v tretjem odstavku 5. člen ZAID, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1.
odobritev pravnega posla - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - neobrazložena odločba - status kmeta - kmetijska dejavnost - konj
Sodišče se ne strinja, da prvostopenjski organ ni upošteval napotil sodišča v sodbi, I U 2497/2017. V zvezi s tem, za stranke spornim vprašanjem, je prvostopenjski organ izhajal iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in mnenju FURS, da je pomembno, za kaj se žival uporablja, in če se uporablja in redi za kmetijske namene (tudi, če gre za živali, ki prvenstveno niso namenjeni za kmetijstvo), gre za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Drugostopenjski organ je obrazložitev prvostopenjskega organa v tem delu še dopolnil (kar mu dopušča določba 248. člena ZUP) in se skliceval na pojasnilo Statističnega urada RS z dne 26. 6. 2019, da gre v primeru, da poslovni subjekt redi konje (tudi jahalne), za konjerejo po SKD 01.430, kar spada v kmetijsko dejavnost. Dodal je še, da ni bistveno, za kakšen namen bo konja uporabljala njegova kupka, iz dokumentov zadeve pa tudi ni razvidno, da bi ga stranka z interesom uporabljal še za druge namene (npr. šolanje tekmovalnih konj, prodaja ježe, šola jahanja, ipd.), torej za namene, ki med kmetijske dejavnosti ne sodijo.
ZFPPIPP člen 108, 108/2, 108/3, 109, 109/1, 109/1-2.
stečajni upravitelj - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - oseba vredna javnega zaupanja
Pričakovanja javnosti (splošne in strokovne), pri opravljanju funkcije stečajnega upravitelja so vezana na njegove določene lastnosti, ki jih ni mogoče v celoti ločiti na njegove lastnosti kot fizične osebe ali tiste, ki jih izkaže pri opravljanju funkcije. Pogoj javnega zaupanja je določen v javnem interesu, z namenom varstva interesov upnikov v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih bi sodeloval konkretni upravitelj kot organ tega postopka, na drugi strani pa je usmerjen v krepitev instituta upravitelja in s tem ugleda vseh, ki v posameznih postopkih opravljajo naloge posebnega procesnega organa sodišča. Presoja vrednostnega standarda ni vezana na način končanja postopkov (dokončnost), ampak na presojo (možnosti) vpliva teh postopkov na opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.
povrnitev vrednosti vlaganj - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - zavrnitev tožbe - glavna obravnava - neupravičeno zvočno snemanje
Postopek dokazovanja obsega in višine vlaganj je bil voden v skladu z določbo 25. člena ZDen, ob upoštevanju postopkovnih pravil ZUP, vse z namenom ugotoviti višino povečane vrednosti stanovanja in s tem višino odškodnine.
Ugovor, da odločitev senata o snemanju naroka za glavno obravnavo predstavlja postopkovno kršitev, ni utemeljen. Gre za diskrecijsko odločitev sodnika oziroma sodnega senata, ki zahteva, da so stranke o odreditvi zvočnega snemanja seznanjene.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij
Tožnikove individualne okoliščine po presoji sodišča izkazujejo tako veliko nevarnost, da tožnik v Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom. Tožnikova zapustitev Avstrije in Italije, nezakonito prehajanje mej, vključno s Slovenijo, in dejstvo, da je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil šele po prijetju policije, kateri se je po lastni izpovedbi celo želel izogniti in zato ni potoval z vlakom, pretehtajo v prid obstoja realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Ta za razliko od pridržanja v centru za tujce namreč ne preprečuje nenadzorovanih odhodov s tega območja.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 9, 9-17b.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ustavitev gradnje - enostaven objekt - obrazloženost odločbe
Tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz njene obrazložitve namreč ne izhajajo konkretne ugotovitve organa v postopku o načinu izvedbe predmetnih visokih gred, na podlagi katerih bi bilo mogoče ob upoštevanju relevantnih določb GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) presoditi, ali (sploh) predstavjajo enostaven objekt oziroma drug objekt po GZ in Uredbi oziroma nedovoljen poseg na tem zemljišču ob upoštevanju veljavnega občinskega prostorskega akta.
Med strankama ni sporno, da tožnika dopolnitvi vloge nista priložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22. a členu ZNB. Tožnika tudi sicer v predlogu navajata, da je zaradi starosti otroka zdravstvena dokumentacija pomanjkljiva. Vendar pa ZNB, veljaven v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP, skladno s katerim organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Glede na to, da sta tožnika dopolnila predlog, čeprav po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno) in ne bi smela zavreči predloga tožnikov.
nadomestilo plače - čakanje na delo - obračun - davčni odtegljaj - izpolnjevanje pogojev - COVID-19
Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ureja 8. člen ZIUPDV. Iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da te pravice ne more uveljavljati delodajalec, ki: - ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; ter - če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Sodišče ugotavlja, da iz potrdila izhaja, da ima tožnik na dan 15. 12. 2020 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Ker morajo biti za ugoditev vlogi vsi pogoji (med drugim tudi ta, med strankama sporni pogoj) izpolnjeni na dan vložitve vloge, tj. 22. 7. 2020, s tem potrdilom tožnik drugačne odločbe ne more doseči.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 100. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike.
Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, ker se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo zavrglo brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku.
ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.
evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu
Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.
Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
zazidalni načrt - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo naravo predpisa in se v sistemu delitve pravnih aktov na posamične in splošne uvrščajo med slednje. Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2, s katerim je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v pravnem sporu odločao zakonitosti prostorskih izvedbah aktov, v neskladju z Ustavo. Zato je Upravno sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis zavrglo, saj ta predpis ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.