nadomestilo plače - čakanje na delo - obračun - davčni odtegljaj - izpolnjevanje pogojev - COVID-19
Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ureja 8. člen ZIUPDV. Iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da te pravice ne more uveljavljati delodajalec, ki: - ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; ter - če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Sodišče ugotavlja, da iz potrdila izhaja, da ima tožnik na dan 15. 12. 2020 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Ker morajo biti za ugoditev vlogi vsi pogoji (med drugim tudi ta, med strankama sporni pogoj) izpolnjeni na dan vložitve vloge, tj. 22. 7. 2020, s tem potrdilom tožnik drugačne odločbe ne more doseči.
dostop do informacij javnega značaja - stranska udeležba - zavrnitev tožbe - podatki o porabi javnih sredstev - poslovna skrivnost - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - potencialni dokument
Kriterij materializirane oblike dokumenta ne pomeni, da se mora informacija nahajati zgolj v neki fizični obliki, pač pa je treba sem šteti tudi elektronsko obliko pa tudi t.i. potencialni dokument, saj je treba ta kriterij tolmačiti kar najširše.
Če obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne, ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi ali zaradi nameravane seznanitve javnosti s kršitvami izbirnega postopka. To namreč pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - materialni prekluzivni rok - primeren rok - zavrženje zahteve - presoja ustavnosti zakonske ureditve
ZAID v šestem odstavku 55. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan (1. 12. 2018).
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za prekinitev konkretnega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti, saj je presodilo, da ureditev iz petega oziroma šestega odstavka 55. člena ZAID ni v neskladju z Ustavo.
ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1. ZAID člen 5, 55, 55/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pogoji za vpis v imenik - pooblaščeni inženir - mirovanje - dopolnilno delo - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso prima facie (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku, pač pa po rednem ugotovitvenem postopku, v katerem mora biti tožniku zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP).
ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 66/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Po četrtem odstavku 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, le v primeru, če je prosilec tujec, za kar pa v obravnavanem primeru nesporno ne gre. Tako sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidene podatke in je torej bila formalno popolna, zato organ za BPP ni imel podlage za njeno zavrženje, ampak bi jo moral vsebinsko obravnavati in razjasniti dokazno stanje.
ZDDV-1 člen 5, 39, 39/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 146.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - pogoji za vračilo - popravek obračunanega zneska ddv - načelo nevtralnosti
Tožnik ni izvedel postopka popravka računa po 146. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Da tožnik ni popravil (storniral) računov in ni obvestil A. o znesku DDV, za katerega nima pravice do odbitka, med strankama ni sporno. Zatrjevanje tožnika, da ni potrebno nikakršno njegovo ravnanje, saj je davčni organ že v davčnem inšpekcijskem postopku pri A. odločil o prekvalifikaciji prihodkov iz dejavnosti v dohodek iz zaposlitve, s tem pa naj bi avtomatsko prenehali tudi vsi predhodno izdani računi za plačilo istega dela, nima podlage v zakonodaji. Čeprav tožnik ob vložitvi zahteve za vračilo DDV ni bil več registriran kot zavezanec za plačilo DDV, to ni bila ovira, da ne bi mogel pripraviti listine, iz katere bi izhajalo, da odpravlja račune, in A. obvestiti o znesku DDV, za katerega A. kot kupec ni imel pravice do odbitka. S tem bi izpolnil pogoje za popravek obračunanega DDV po drugem odstavku 146. člena Pravilnika.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 100. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike.
Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, ker se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo zavrglo brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - presoja vpliva na okolje - zavrženje vloge - pritožbeni postopek - umik zahteve
Iz 135. člena ZUP izhaja, da v primeru strankinega umika zahteve v pritožbenem postopku organ odpravi odločbo prve stopnje zgolj v enem primeru, in sicer, če je bilo z odločbo strankinemu zahtevku ugodeno. Zato po presoji sodišča ni pravne podlage, po kateri bi lahko organ kadar stranka umakne zahtevo po tem, ko je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložena pritožba, odpravil katero drugo vsebinsko ali celo procesno odločitev. Ker ni pravne podlage za odpravo odločitve organa prve stopnje, pa tudi ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka, saj je bil ta na tej stopnji odločanja že končan.
ZVZD-1 člen 19, 19-7. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
epidemija - COVID-19 - blagajniško poslovanje - varnost in zdravje pri delu - obrazložitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Pritrditi je tožnici, da v času izdaje odločbe noben zakonski ali podzakonski predpis ni določal tipa maske, ki jo mora delodajalec zagotavljati delavcem, prav tako niso bile z nobenim predpisom določene mere fizične zaščite s pregrado. Tožena stranka v svoji odločbi ne obrazloži, v katerem predpisu je določen strandard zaščitne maske in fizične ovire, ki ga tožnik ne izpolnjuje.
ZG člen 2, 2/1, 2/1-1, 21, 21/4, 21/5, 21/6. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 8.
gozd - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda
Za odločanje po ZG ni odločilna katastrska kotura parcele, pač pa, ali jo kot gozd opredeljuje GGN. Območje gozda (zemljišče, ki je gozd oziroma zemljišče v zaraščanju) se določa na podlagi dejanske rabe zemljišč, po kriterijih, ki izhajajo iz ZG, ne ločeno po posameznih parcelah oziroma na meje parcel, zato je lahko ena parcela deloma gozdna, deloma ima drugo dejansko rabo. Površina 0,25 ha iz prve alineje se torej ne nanaša na eno parcelo, temveč na obseg zemljišča, ki se ga določi kot gozd in je lahko tudi na več parcelah.
Ob lastniški razdrobljenosti parcel na območju Odloka TRŠ in zahtevkih za poseg v obsegu kot predlaga tožnik, bi ob neupoštevanju načela previdnosti pri ogrožanju funkcij gozda lahko prišlo do resne ogroženosti funkcij gozda tega območja, ki jih lahko zagotavlja le gozd kot celota oziroma širše območje. Tožnik se zato neutemeljeno sklicuje na 8. člena Odloka kot podlago za svoj zahtevek, ki se nanaša na krčitev gozda, v smislu, da je ta dovoljena kolikor se ohranja ravnovesje med naravnimi procesi in delovanjem človeka, ter da iz te določbe izhaja, da je na organu dokazno breme, da bi bilo naravno ravnovesje porušeno, kolikor bi zahtevku tožnika ugodil. Ob uporabi načela previdnosti organu naravnega ravnovesja oziroma neravnovesja ni treba ugotavljati, lahko ga le predvideva.
ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.
evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu
Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.
Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
ZNB člen 22c. ZUP člen 193, 196, 237, 237/2, 237/2-3.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - pomanjkljivo strokovno mnenje - neobrazloženost sodne odločbe - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - ugoditev tožbi
Upravni organ se obveznosti obrazložitve odločbe ne more izogniti s pavšalno navedbo, da se je komisija opredelila do vseh strokovno relevantnih navedb in da je svojo odločitev obrazložila, saj ne pove, kaj je pravno relevanten dejanski okvir obravnavane zadeve, niti ne pove, zakaj pripombe tožnikov na strokovno mnenje ne bi bile pravno relevantne, v določenem delu pa niti ne odgovori na tožnikove navedbe v predlogu. S tem je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje - naslov za vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj
Po prvem odstavku 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.
zazidalni načrt - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo naravo predpisa in se v sistemu delitve pravnih aktov na posamične in splošne uvrščajo med slednje. Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2, s katerim je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v pravnem sporu odločao zakonitosti prostorskih izvedbah aktov, v neskladju z Ustavo. Zato je Upravno sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis zavrglo, saj ta predpis ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega in devetega odstavka 8. člena ZIUPDV jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka (subjektivni in objektivni) - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v kolikor je delavca na začasno čakanje napotil že pred uveljavitvijo ZIUPDV (za obdobje od 1. 7. 2020 dalje), pa v osmih dneh od uveljavitve tega zakona (ZIUPDV je pričel veljati 11. 7. 2020), kar predstavlja subjektivni rok. V nobenem primeru pa delodajalec vloge ne more vložiti po 31. 7. 2020 (oziroma v primeru podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena tega zakona po 31. 8. 2020 oziroma po 30. 9. 2020), kar predstavlja objektivni rok. Navedeni roki so materialni prekluzivni roki, zamuda kateregakoli od teh rokov (subjektivnega ali objektivnega) pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Izjave tožnika na osebnem razgovoru ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in da za izjave o tem, da bi ga na Hrvaškem deportirali v Turčijo, ni predložil nobenega dokaza. Pravilno je tudi ugotovila, da imajo prosilci za azil na Hrvaškem podobne pravice kot v Sloveniji, zato vrnitev v to državo Evropske unije ne more in ne sme biti sporna, da je Republika Hrvaška polnopravna članica Evropske unije in spoštuje pravni red Evropske unije ter da tožnik ni navedel konkretnih dogodkov, zaradi katerih ga Slovenija ne more oziroma ga ne bi smela vrniti v Republiko Hrvaško. Na podlagi navedenega je pravilno sklepala, da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi bil ob vrnitvi v Republiko Hrvaško podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.
Ker je sodišče pojasnilo, da ne sledi navedbam, da bi bil tožnik v primeru predaje Hrvaški izpostavljen nevarnosti ponižujočega in nečloveškega ravnanja, je iz enakih razlogov zavrnilo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - predaja prosilca drugi državi - pogoji - začasna odredba
Predaja prosilca ali druge osebe iz 18. člena Uredbe Dublin III iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico, se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki poda zahtevo, po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela zadevno osebo (prvi odstavek 1. točke 29. člena Uredbe Dublin III). V kolikor se predaja tožnika v tem roku ne bi opravila, pa bi RS avtomatsko postala odgovorna država članica za obravnavo tožnikove prošnje na podlagi 2. točke 29. člena te iste uredbe.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - pravica do delnega povračila nadomestila plač za skrajšani delovni čas - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v nobenem primeru (tudi če bi npr. delavca na začasno čakanje na delo napotil manj kot osem dni pred 30. 6. 2020) pa je ne more vložiti po 30. 6. 2020. Navedena roka sta materialna prekluzivna roka, zamuda kateregakoli od teh rokov pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je obrazložen le tisti del zahtevka tožnice, v katerem je predlogu za odmero stroškov tožena stranka ugodila, ni pa obrazložen zavrnilni del sklepa. Ker obrazložitve v tem delu ni, je v zavrnilnem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi za zavrnitev.
davek od dohodkov fizičnih oseb - povezane osebe - dvig gotovine - plačilo računov - dokazno breme - verodostojne listine
Tožnik, četudi je v nasprotju z zakonom posloval gotovinsko, z verodostojnimi listinami ni dokazal povezave med gotovinskimi dvigi in plačili računov. Iz ugotovitev dejanskega stanja tudi izhaja, da tožnik glede tega ne razpolaga z drugimi listinami, glede samega gotovinskega poslovanja pa ne razpolaga z nobeno verodostojno dokumentacijo in izvirnimi listinami po SRS (blagajniški izdatki, blagajniški prejemki, blagajniški dnevnik, itd.), iz katerih bi bilo razvidno, komu in kdaj je bila gotovina izročena oz. kdo jo je prejel.
V postopku DIN davčni organ ni presojal formalne pravilnosti tujih listin, ampak je ugotavljal obstoj poslovnega dogodka na podlagi tujih listin, skladno z SRS, ki med drugim določajo, da morajo biti vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin (SRS 21.13.) in da so knjigovodske listine verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.12.). Tako niso utemeljeni tožbeni ugovori, da se ob uporabi slovenskega prava ne more zaključevati, da so izdani računi tujih pravnih oseb neverodostojne listine in da interpretacija licenčne pogodbe, licenčne pravice, itd., ob uporabi slovenskih predpisov, ni točna in da nima pravne podlage.