sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - prošnja za podaljšanje roka - procesni rok - zakonski prekluzivni rok
Agencija je rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela za prekluzivnega, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da v primeru več parcel, ki se prodajajo skupaj (z eno ponudbo in z eno ceno), ki so prostorsko povezane oziroma tvorijo zaokrožen kompleks, zadošča, da potencialni kupec s svojimi zemljišči meji na eno oziroma nekatere izmed zemljišč v tem kompleksu. Pri tem pa ni odločilno, s koliko kilometri posamezni potencialni kupec meji na zemljišča, ki so predmet prodaje.
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno, brez konkretne obrazložitve navedla, da nobeden od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugim sprejemnikom, zato prodajalec odloči komu bo prodal ponujeno zemljišče. Pri tem pa ni obrazložila, kako in zakaj sta sprejemnika ponudbe v enakem vrstnem redu glede na zaokroženost zemljišč in prostorske ločenosti ter v posledici tega, kakšno je smotrnejše gospodarjenje. V tem delu izpodbijana odločba ni obrazložena, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
kazen zapora - obsojenec - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev
Organ mora v odločbi, s katero namesti obsojenca v strožji režim, izkazati, da je ta s svojim vedenjem (na primer z žalitvami, grožnjami, glasnim izražanjem osebnih zahtev) druge obsojence motil na tak način in s tako intenziteto, da je to resno oziroma huje vplivalo na njihovo življenje v zavodu, kar je z vidika zagotavljanja reda in miru ter varnosti terjalo ukrepanje, in sicer izločitev motečega obsojenca iz socialnega okolja zavoda in njegovo namestitev v poseben strožji režim z ločenim bivanjem in omejevanjem stikov z drugimi obsojenci.
ZTuj-2 člen 37a, 37a/4, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 4, 4/1, 4/1-8, 16, 16/1, 27, 27/2, 27/2-1, 27/2-3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zaposlovanje tujcev - izdaja soglasja - vročitev listin - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave
Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahtevata 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se lahko izdana odločba izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja, zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje, osebno vročen in zgolj seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev
Na podlagi kronologije poteka dodeljevanja odvetnika tožniku in dejstva, da je ob vložitvi prošnje z dne 7. 12. 2021 dodeljenega odvetnika že imel, je bila prošnja z dne 7. 12. 2021 kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumljiva, saj iz vlog ni bilo razumljivo kaj tožnik ob že določenem odvetniku, želi. Z vlogo bi zato organ moral ravnati kot z nerazumljivo vlogo.
ZZDej člen 3a, 83a, 83a/8, 83a/8-3. ZZdrI člen 18.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti - dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Tožeča stranka kot izvajalec storitev medicinskega postopka TPM, bi morala pridobiti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, česar pa ni storila, zato je tožena stranka pravilno odredila prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - nakup nepremičnin - sklep o domiku - zavezanec za plačilo DDV
Tožnik je odbitek DDV uveljavljal na podlagi sklepa o domiku, čeprav le-ta ne vsebuje podatkov, potrebnih za uveljavljanje odbitka. Tožnik je na sklepu namreč sam napisal, da je bila kupnina plačana ter da je sklep postal pravnomočen ter da uveljavlja odbitek. V primeru, če je kot plačnik DDV določen dolžnik, sodišče v njegovem imenu plačati DDV ter pred plačilom obvestiti pristojni finančni urad, pri čemer se kot obvestilo lahko šteje tudi sklep o izročitvi nepremičnine, če vsebuje vse podatke (višina plačila, kdaj bo plačilo izvedeno, za račun katerega zavezanca); kupec nepremičnine pa lahko uveljavlja pravico do odbitka na podlagi sklepa o izročitvi, na katerem je sodišče obračunalo DDV, če le-ta vsebuje vse predpisane podatke. Šele po izdaji sklepa o poplačilu bo dejansko razvidno, kaj se iz kupnine plačuje in šele tedaj bo zavezanec prejel listino oz. račun, iz katerega bodo razvidni podatki o DDV ali DPN.
Ker pa je komunalni prispevek nedvomno le eden od virov financiranja gradnje komunalne opreme, to pomeni, da je do sprejema odloka o programu opremljanja komunalni prispevek zgolj možen vir sredstev za financiranje gradnje komunalne opreme. Občina na svojem območju uvede plačevanje komunalnega prispevka šele z izpolnitvijo zakonske zahteve o sprejetju odloka s podlagami za odmero. Zato odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.
Glede na povedano je toženka odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki ga je sprejela (nedvomno) po tem, ko je bil tožnik na javno kanalizacijsko omrežje že priklopljen (pri čemer med strankama ni sporno, da priklop tožnika na javno kanalizacijsko omrežje ne bi bil zakonit). Povedano drugače: toženka je odmerila tožniku komunalni prispevek brez ustreznih podlag, česar glede na zgoraj citirane zakonske določbe ne bi smela, ne glede na sedaj veljavni 222. člen ZUreP-2. Z uveljavitvijo ZUreP-2 se morebitna ''terjatev'' občine do zavezanca za plačilo KP v tem primeru namreč ni obudila, zato ni mogoče govoriti o pričetku teka dvoletnega roka za izdajo odločbe iz 222. člena ZUreP-2. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev nezakonita in jo je treba odpraviti.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - davčna osnova - uveljavljanje davčne olajšave - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - stalno prebivališče
Iz ugotovitev davčnega organa, ki jim tožnik ne nasprotuje, namreč izhaja, da tožnik opravlja ekonomsko aktivnost tudi izven problemskega območja, saj opravlja storitev fizičnega varovanja in v ta namen zaposluje varnostnike, ki vsakodnevno ne prihajajo na sedež tožnika, pač pa na lokacijo, kjer opravljajo varovanje ljudi in premoženja. Zato je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev davčnega organa, ki tožniku ni priznal davčne olajšave za tiste delavce, ki opravljajo delo izven problemskega območja, ter ki nimajo stalnega bivališča na navedenem območju. V kolikor bi se tožniku priznala davčna olajšava tudi za navedene delavce, ki torej opravljajo delo izven problemskega območja, davčna olajšava ne bi prispevala k zmanjšanju regionalnih razlik, kar je, kot že pojasnjeno, namen ZSRR-2.
Gotovina, ki go je v obravnavanem obdobju iz računa družbe A., d.o.o. dvignil tožnik, ne predstavlja dogovorjene ugodnosti med tožnikom in družbo. Tožnik v predmetnem postopku odmere dohodnine ni dokazal, da je bila dvignjena gotovina porabljena za plačilo odkupa odpadnih plemenitih kovin od fizičnih oseb. Opredelitev tožnikovih dvigov gotovine iz računov navedene družbe kot drugih dohodkov, kot jih opredeljuje 11. točka tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, je pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani
Ker sta tožnikova starša ločena, bi morala toženka, upoštevaje določbo tretjega odstavka 10. člena ZUPJS, upoštevati, da družina šteje dva družinska člana in upoštevati le dohodke tožnika in njegove mame, tega pa toženka ni storila. Ne glede na navedeno sodišče ugotavlja, da upoštevanje očeta kot družinskega člana na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi zahteve za dodelitev BPP ni vplivalo. Upoštevaje neosporavani povprečni mesečni dohodek tožnika (256,93 EUR) in povprečni mesečni dohodek mame (1.709,14 EUR), bi mesečni dohodek tožnika ob upoštevanju le dveh družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 983,035 EUR in torej še bolj presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Manjka bistveni del razlogov, ki šele omogoča preizkus narejene ocene. Zato ima tožeča stranka prav, ko navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka. Čim pa je obrazložitev sklepa pomanjkljiva do te mere, da preizkus ni mogoč, gre za kršitev postopka, ki je bistvena in ki kot takšna narekuje odpravo izpodbijanega sklepa.
ZUP člen 4, 43/1, 43/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes - dokazni standard verjetnosti
V postopku priznanja položaja stranskega udeleženca zadostuje verjetnost, da bi lahko prišlo do posega v pravni položaj te osebe, kar je prizadeta stranka po presoji sodišča izkazala. Ali se z napravo tudi nedopustno posega v pravne koristi prizadete stranke pa je predmet (nadaljnjega) meritornega odločanja.
Sodišče se strinja s toženko, da na mnenje zavoda ni vezana, saj za to ni podlage v navedenih določbah ZIKS-1, ter da je dolžna opraviti samostojno presojo, ali je podano utemeljeno pričakovanje, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja
Tak toženkin preudarek ne pomeni prekoračitve meja prostega preudarka niti ni uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je bil določen, to pa je presoja, ali je mogoče obsojenca brez nevarnosti, da bi ponovil kaznivo dejanje, (pogojno) odpustiti iz zapora kljub temu, da zaporne kazni, na katero je bil obsojen, ni prestal v celoti.
telekomunikacijska infrastruktura - skupna gradnja - spor med operaterji - odmik - cevovodi - delitev stroškov
Po presoji sodišča je pri odločanju o delitvi stroškov, ki nastanejo zaradi večjega obsega del, relevanten vzrok za to povečanje oziroma za višje stroške. Zato bi bila odločitev, da en operater nosi sorazmerno višji delež stroškov, upravičena, če bi dodaten obseg nastal izključno na zahtevo tega operaterja, ne pa tudi, kadar so večji obseg del oziroma višji stroški posledica zahtev stroke, ki tak, večji obseg predpisuje zaradi udeležbe dveh operaterjev, ali je potreben iz drugih razlogov, ki so na strani zgolj enega od udeležencev gradnje. V tem primeru namreč niti ne gre več za skupen strošek, ampak za strošek enega operaterja.
davek na dodano vrednost (DDV) - dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine - preprodaja rabljenih vozil - dokazovanje - davčna osnova - obrestna mera
Tožnik je bil sklenitelj zavarovanj avtomobilske odgovornosti za vsa vozila, ki so bila predmet preprodaje. Iz pogodb, ki jih je davčni organ pridobil v postopku nadzora, sledi, da je tožnik sklenitelj zavarovanj, in sicer kot zavarovalec in v večini primerov tudi kot zavarovanec in s tem kot lastnik vozila. Na preprodajo pa kaže kratko obdobje zavarovanj, npr. od nakupa do registracije. Zlasti pa je po presoji davčnih organov in tudi sodišča relevantno nesporno dejstvo, da so se prenašali bonusi, sprva iz zavarovanja tožnikov lastnih vozil v dobro zavarovanj vozil, ki so bila predmet preprodaje, ter v nadaljevanju med temi vozili, in da prenosom tožnik, kot nosilec zavarovanj po policah, ni nikoli ugovarjal.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Kadar je bilo o vlagateljevem pravnem razmerju že pravnomočno odločeno, vlagatelj pobude za oceno ustavnosti predpisa ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, ki iz te, pravnomočne sodbe izhaja. Dosegel bi ga lahko le, če bi Ustavno sodišče ugodilo njegovi ustavni pritožbi in pravnomočno sodbo razveljavilo (59. člen ZUstS). Ustavna pritožba pa v obravnavani zadevi ni bila vložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijano odločbo je organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2021-15 z dne 7. 12. 2021, s katero je Upravno sodišče odločilo o tožnikovi tožbi zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 154/2021 z dne 17. 8. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 614/2021 z dne 9. 7. 2021. Navedene ugotovitve pomenijo izpolnitev zakonskega dejanskega stanja, ki izhaja iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP.
nadomestilo plače - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - COVID-19 - pravočasnost vloge - objektivni rok - čakanje na delo
Po oceni sodišča iz drugega odstavka 45. člena ZDUOP jasno izhaja, da je v primeru podaljšanja ukrepa mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni, šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Kot skrajni datum, do katerega ZDUOP dopušča uveljavljanje ukrepa napotitve delavca na začasno čakanje na delo, pa je določen 30. 6. 2021. Po tem datumu vloge za uveljavljanje predmetne pravice ni več mogoče vložiti, tudi če osemdnevni subjektivni rok od napotitve še ni potekel.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv
Uporaba 84. člena ZJU po mnenju Vrhovnega sodišča RS zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Organu, ki mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva zoper sklep o premestitvi, odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo sklepa, se ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, posledično pa tudi ne sodišču.