UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.
Dejstvo, da je tožena stranka kot preživninska upravičenka podedovala 12 ha nepremičnin kot spremenjena okoliščina.
Tožena stranka ima zaenkrat tudi brez sredstev, ki bi jih lahko pridobila z oddajo zemlje v najem ali s prodajo, dovolj lastnih virov preživljanja, zaradi česar je upravičena le še do simbolične preživnine v znesku 100 SIT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00488
ZNP člen 111, 111/2.
revizija - dovoljenost revizije - najemno razmerje po stanovanjskem zakonu
Najemno razmerje po SZ je po svoji naravi premoženjsko razmerje. V sporih iz najemnih razmerij se ne odloča o stanovanjski pravici v smislu določbe 2. odst. 111 čl. ZNP. Zato revizija ni dovoljena.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pridobitev državljanstva
Sodišče lahko v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) odpravi izpodbijano odločbo tudi, če ugotovi, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so ugotovljene dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene. Tožena stranka ni ugotovila in ni prepričljivo utemeljila iz česa sklepa, da tožnik dejansko ne živi v Sloveniji.
Pripravljenost tožene stranke, da tožeči stranki povrne del stroškov, ki jih je tožeča stranka imela zaradi prevoza in hrambe zidakov ne pomeni priznanja odškodninske odgovornosti. Taka izjava bi lahko predstavljala le enega od dokazov o tem, da je toženi stranki škoda nastala (obseg in vrsta škode). Drugače bi bilo le v primeru, če bi se pravdni stranki glede te škode in njene povrnitve izrecno dogovorili, da jo bo tožena stranka tožeči povrnila.
Pri krivdni odgovornosti je dokazno breme, da ni kriv, prevaljeno na storilca (tistega, ki škodo povzroči) in ne na oškodovanca. Vendar pa je dokazno breme glede vprašanja, kdo je povzročitelj škode (storilec), ki mora dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde, na oškodovancu.
Tožnikova tožba je bila zavrnjena, ker je investitor kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja izpolnjeval pogoje po določbah ZUN (54/2, 55 in 57. člen) in PUP.
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2.odstavek 382.člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2.odstavek 40.člena in 1.odstavek 35.člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije.
Tožeča stranka, ki je vložila tožbo zoper tri tožence, je kot vrednost spornega predmeta navedla "samo" skupni, na vse tri tožence nanašajoči se znesek 1.100.000 SIT - ne da bi navedla vrednost posebej (ločeno) za vsakega od tožencev. To bi morala storiti, saj toženci, od katerih zahteva izselitev iz stanovanja, ker zasedajo njeno stanovanje, ne da bi imel kdo od njih z njo sklenjeno najemno pogodbo, niso enotni sosporniki. Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej.
Zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (1983) člen 36, 36/1-33.ZUP člen 14, 68.
prometni davek - vrnitev davka - pomoč neuki stranki
Ugoditev tožbi, ker prvostopni organ in tožena stranka tožnika nista pozvala, katera dopolnilna dokazila naj predloži v zvezi z uvozom osebnega avtomobila za invalida zaradi oprostitve prometnega davka.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Na očetovi strani znižani dohodki v primerjavi z materinimi in rojstvo tožnikovega novega otroka pomenijo take spremenjene okoliščine, ki dopuščajo znižanje preživnine
pridobitev državljanstva - vrnitev v prejšnje stanje
Pri zamudi roka iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, tudi če je do zamude tega materialnega roka prišlo iz razlogov višje sile.
pravica pooblaščenca za vročitve - izdaja potrdila o državljanstvu
Pooblaščenec za vročitve ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Prvostopni organ lahko tako pritožbo zavrže, če pooblaščenec, v določenem roku ne predloži pooblastila stranke za vložitev pritožbe.
Nezmožnost zaposlitve v dokončanem poklicu ni mogoče reševati z republiško štipendijo, ker je le-ta namenjena tistim učencem in študentom, ki še nimajo poklica.
Pisni opomin ni procesna predpostavka za dovoljenost tožbe na odpoved zaradi neplačevanja stanarine. Pač pa sodišče tožbenemu zahtevku ne more ugoditi, če ugotovi, da do dneva sojenja imetnik stanovanjske pravice ni bil pisno opomnjen, oz. če je bil, da še ni poteklo 30 dni od opomina. Gre torej za materialnopravno predpostavko, od katere je odvisno, ali bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo ali ga zavrnilo, ne pa za predpostavko, od katere obstoja je odvisno, ali je tožba dovoljena ali ne.
Upniška zamuda, če gre za prinosnino, nastane tedaj, ko upnik izpolnitve noče sprejeti.
Toženec ni ne zatrjeval ne dokazoval, da sta mu upnika izpolnitev preprečila z morebitno vrnitvijo nakazanega zneska ali kako drugače. Zato upniška zamuda ni mogla nastati.
sklep IS občine o podaljšanju urnika obratovanja - upravni akt - izključena pritožba
Po odloku SO Izola lahko izvršni svet izjemoma določi za gostilno daljši delovni čas (preko 24. ure). Taka odločitev je izdana v upravni stvari z upravnim aktom, zoper katerega ni pritožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00514
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 83, 83/1-10.
razpolaganje z državno lastnino
Razpolaganje LO (občine) leta 1963 s takrat državno lastnino - po Zakonu o prometu z zemljišči in stavbami (Ur.l. FLRJ, št. 74/55, 52/57) - je bilo veljavno.