Tožnica, ki živi in dela v ZR Nemčiji, v Slovenijo pa prihaja le občasno, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDS.
Tožba je bila zavrnjena, ker tožnica v upravnem postopku ni izkazala neposredne vzročne zveze med konkretnim vojnim dogodkom v drugi svetovni vojni in njeno boleznijo (vnetje oči in posledično slepota).
Lastnik stanovanja je po določbi 117. člena SZ dolžan prodati stanovanje osebi, ki je na dan uveljavitve SZ (19.10.1991) bila imetnik stanovanjske pravice na njem.
Izkazalo se je, da je stanovanje v letu 1984 sicer bilo dodeljeno tožniku kot imetniku stanovanjske pravice, da pa je po razvezi zakonske zveze po določbi 17. člena zakona o stanovanjskih razmerjih v nepravdnem postopku s pravnomočnim sklepom sodišča z dne 30.3.1990 imetnica stanovanjske pravice postala njegova razvezana žena.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverni graditelj - pravica izbire lastnika zemljišča - zahtevek za izplačilo prometne vrednosti zemljišča - rok - začetek teka prekluzivnega roka - zahteva za varstvo zakonitosti
Pravno pravilo 418. paragrafa ODZ je slabovernega graditelja izenačevalo s poslovodjem brez naloga. O kakšnemu odmiku od sicer uveljavljenega načela "superficies solo cedit" tudi s potekom časa zato ni mogoče govoriti. Ker lastninska pravica v razmerju do nepoštenega posestnika ne zastara, tudi zahtevek na izplačilo prometne vrednosti zemljišča ter s tem odpoved svoji lastninski pravici na zemljišču (skupaj) z gradbenim objektom) ni mogel zastarati.
Prekluzivni rok iz 5. odst. 25. čl. ZTLR je ne glede na morebiten zaključek gradnje pred uveljavitvijo ZTLR v konkretnem primeru lahko začel teči najprej ob uveljavitvi ZTLR (prim.zgoraj). Potekel je najprej 1.9.1983.
Takrat pa je začel teči zastaralni rok za povrnitev prometne vrednosti zazidanega zemljišča iz zadnjega stavka 5. odst. 25. čl. ZTLR.
ZPP (1977) člen 354, 354/1. ZIP člen 53, 53/1, 57, 57/1, 196, 196/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - izvršba na sredstva družbenopolitične skupnosti - ugovor - narok za obravnavo ugovora
Ne po 3. odst. 196. člena ne po 1. odst. 57. člena ZIP ni obvezen narok za odločitev o dolžnikovem ugovoru po 7. točki 50. člena v zvezi s 1. odst. 196. člena ZIP. Kadar izvršilno sodišče odloča o ugovoru zoper sklep, s katerim je že bila dovoljena izvršba na sredstva družbenopolitične skupnosti na računu pri SDK, odloča predvsem na podlagi podatkov ugovora. Občina-dolžnica v ugovoru ni navedla niti enega samega podatka, s katerim bi utemeljila splošno trditev, da je izvršba predlagana na denarna sredstva družbenopolitične skupnosti, ki so namenjena za opravljanje njenih temeljnih nalog. Pri taki vsebini ugovora in pri drugih podatkih izvršilnega spisa, sodišču prve stopnje znane okoliščine niso narekovale ocene, da je potrebno opraviti narok za obravnavanje ugovora in na njem zaslišati stranki o okoliščinah, od katerih je odvisna uporaba 1. odst. 196. člena ZIP.
Začasna razglasitev objekta za spomenik je utemeljena, če je upravičeno domnevati, da ima objekt lastnosti zaradi katerih bo razglašen za spomenik ali znamenitost in obstoja nevarnost, da bo uničen, poškodovan ali izgubljen.
Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču je mogoča samo v primeru, ko ima na takšnem zemljišču pravico uporabe še vedno prejšnji lastnik.
ZDO člen 83. Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu člen 4, 5, 6, 7.
davek iz gospodarske dejavnosti - obdavčevanje po fakturirani realizaciji
Pri obdavčevanju po fakturirani realizaciji se pri ugotavljanju celotnega prihodka upoštevajo vsi izdani računi v poslovnem letu, ne glede na to ali so bili tudi plačani.
O spojitvi dveh stvari - stare hiše in prenovljene iste hiše - po dol. člena 23/1 in 23/2 ZTLR ni moč govoriti. Ob pomanjkanju ustreznega pravnega posla gre zato (so)investitorju le obligacijski zahtevek.
ZUN določa, kdaj je potrebno za gradnjo lokacijsko dovoljenje. Če je bil objekt že zgrajen brez lokacijskega dovoljenja, to ni ovira za uporabo 1. odst. 74. čl. zakona.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja
Dolžnost prodaje stanovanja imetniku stanovanjske pravice po določbi 117. člena stanovanjskega zakona zadene lastnika le tedaj, če je imetnikova stanovanjska pravica na stanovanju obstojala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona (19.10.1991).
Po odločbi Sodišča združenega dela RS se je bil tožničin mož dolžan izseliti iz stanovanja.
Tožbi je bilo ugodeno, ker se je tožena stranka v izpodbijani odločbi neutemeljeno oprla na načelno stališče 2. točke 38. skupne seje Zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča, ki je bila 27.9.1988 v Ljubljani ("Če se iz okoliščin primera lahko ugotovi čas, ko je stranka zvedela za odločbo in njegovo vsebino se ta čas izenači z opravljeno vročitvijo stranki"), s katerim takrat občna seja Vrhovnega sodišča RS ni soglašala (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. 1-2/88, str. 3).
status vojaškega vojnega invalida - pripadnik civilne zaščite
Statusa vojaškega vojnega invalida ne more pridobiti oseba, ki je telesno poškodbo utrpela kot pripadnik civilne zaščite med vojaško agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991.
ničnost - predmet pogodbe - določljivost - oderuška pogodba
Če je določljiv namen oddaje objekta v najem je določljiv tudi obseg funkcionalnega zemljišča, ki je bilo tudi oddano v najem.
Pogodba je oderuška, če je podana nesorazmernost obveznosti v dvostranski pogodbi, lahkomiselnost ene stranke ob sklepanju pogodbe ter zavest druge stranke o omenjeni slabosti prve ter namen to slabost izkoristiti sebi v prid.
Državljan druge republike, ki je z enoto JA zapustil Slovenijo in se je po ukazih vojaških oblasti nahajal izven Slovenije, ne izpolnjuje pogoje dejanskega življenja v Sloveniji v smislu 40. člena zakona o državljanstvu RS.