ZOR člen 361, 361/1, 366, 366/1, 361, 361/1, 366, 366/1.
zastaranje - tek zastaralnega roka - pripoznava zastarane obveznosti
Če so posledice poškodb zaradi oškodovančevega zdravstvenega stanja (degenerativno stanje kolenskega sklepa) intenzivnejše, kot bi bile, če ne bi imel siceršnjih zdravstvenih težav, je treba ugotoviti, kakšno bi bilo oškodovančevo stanje, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Morebitna večja občutljivost oškodovanca, ki se (še) ni manifestirala v telesnih bolečinah ali zmanjšanju življenjske aktivnosti je namreč s stališča vzročne zveze irelevantna.
SZ člen 117, 117. ZSR člen 19, 19/2, 19/4, 19, 19/2, 19/4.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prenehanje stanovanjskega razmerja - prenehanje uporabe stanovanja
V primeru izselitve imetnika stanovanjske pravice v stanovanjsko hišo, ima uporabnik, ki je pred tem stanoval v stanovanju, vendar ne manj kot 2 leti do uveljavitve SZ, pravico do odkupa stanovanja, če stanovanjska hiša ni primerna tudi za uporabnika stanovanja.
SZ člen 117, 117/1. URS člen 68, 68/1. UZIU člen 9, 9/1.
privatizacija stanovanj - državljanstvo - tujci - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice - državljanstvo imetnika stanovanjske pravice - ožji družinski član
Tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah.
Zakonec kot imetnik stanovanjske pravice, ki je tuj državljan, ne more na drugega zakonca prenesti pravice do odkupa stanovanja, kajti sam te pravice ni imel.
Če rok za izpolnitev denarne obveznosti ni dogovorjen, pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni take obveznosti v roku, ki ga je upnik določil v računu, zato mora plačati zamudne obresti.
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve, kadar je ta kršitev izjemno težka tako, da je pri oškodovancu upravičeno mogla povzročiti posebej intenzivno duševno bolečino.
vpis gospodarske družbe v sodni register - pravica do pritožbe
Po določilu 95. člena ZGD morajo biti vplačila delnic v stvareh taka, da omogočajo prosto in trajno razpolaganje z njimi. Iz tega določila pa izhajajo naslednje obveze ustanoviteljev: da izkažejo lastništvo oz. pravico upravljanja in da priložijo listine sposobne za vpis v zemljiško knjigo - v kolikor gre za nepremičnine, ter uradno cenitev stvarnih vložkov.
ZOR člen 295, 348, 348/3, 349, 295, 348, 348/3, 349.
prenehanje obveznosti - prenovitev (novacija) - plačilo z menico
Če med strankama plačilo z menico ni izrecno dogovorjeno, pomeni indosiranje menice samo utrditev prejšnje že obstoječe obveznosti, to je, da je poleg prvotne obveznosti iz osnovnega pravnega posla začela obstajati še nova - menično pravna obveznost. Izdaja, pa tudi indosiranje menice, zaradi kakšne prejšnje obveznosti se ne šteje za prenovitev razen, če je tako dogovorjeno (3. odst. 348. čl. ZOR-a in 349. čl. ZOR).
V nasprotju z določilom 200. čl. ZOR je zahtevek oškodovanca, ki zahteva negmotno odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti, pri čemer oblikuje svoj zahtevek tako, da zahteva odškodnino po stanju na dan izdaje sodbe, čeprav takrat zdravljenje še ni bilo končano, pri tem pa najavi, da bo še naknadno zahteval odškodnino iz tega naslova. Obseg trajnih posledic takrat še ni bil znan, oteženo gibanje pa pomeni nevšečnost med zdravljenjem, ne pa trajnih posledic, ki do časa izdaje sodbe sploh še niso bile znane.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka
Letnica proizvodnje v trgovini kupljenega novega avtomobila je njegova bistvena lastnost, dogovorjena s kupoprodajno pogodbo. Zato gre pri vozilu, ko je bilo dejansko izdelano 14 mesecev prej, kot je bilo deklarirano, za stvarno napako. Če bi tožena stranka, ki se poslovno ukvarja s prodajo vozil tega tipa, ob njihovem prevzemu ravnala s potrebno skrbnostjo, bi za tako napako vedela ali morala vedeti. Zato je kupcu zanjo odgovorna.
Odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev na podlagi 64. člena ZZZDR ni stvar prostega razpolaganja strank, zato ni mogoče na njihov predlog odložiti za določen čas odločanje o teh vprašanjih ter izdati le delno sodbo, s katero se razveže zakonska zveza.
Ugotovitve SDK v revizijskem poročilu ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine ugotoviti pristojno sodišče (s tem, da tožeča stranka nosi trditveno in predvsem dokazno breme).
Oškodovanje družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta je nekaj drugega kot čezmerno prikrajšanje. V prvem primeru je bil sporni pravni posel sklenjen za manj kot dve tretjini vrednosti pogodbenega predmeta, v drugem primeru pa prikrajšana stranke ne prejme izpolnitve, ki ustreza njeni izpolnitvi, čeprav iz pravne podlage (kavze) izhaja, da bi izpolnitvi po svoji vrednosti morali ustrezati (objektivni element), pri čemer se tudi zahteva, da prikrajšana (oškodovana) stranka ni vedela, niti ni morala vedeti za nesorazmernost nasprotne dajatve (subjektivni element).
Če je bilo škodljivo dejanje razveljavljeno (pred sodiščem), je treba ustvariti stanje, kakršno je bilo pred njegovo izvršitvijo (kondikcija). Pri vračanju na tej podlagi pa veljajo pravila kondiciranja in ne odškodninska pravila.
1. Pogodba o razsodišču ni neveljavna samo zato, ker v njej ni določen način imenovanja razsodnikov in postopek, po katerem bi morali razsodniki postopati.
2. Razveljavitev razsodbe razsodišča se ne more zahtevati zato, ker naj bi bil glede razsodnika podan razlog za izločitev po 6. točki 71. člena ZPP, če stranka med samim postopkom pred razsodiščem ni zahtevala njegove izločitve pred pristojnim sodiščem.
3. Razsodba ni v nasprotju z ustavo ali temelji družbene ureditve samo zato, ker je v njej napačno uporabljeno materialno pravo.
Razveljavitev pogodbe ima za posledico tudi razveljavitev temelja obveznosti nasprotne stranke. Tako ostane samo še odškodninski zahtevek, ki obstoji samo, kolikor je stranka odgovorna.
ZOR člen 133, 139, 141, 133, 139, 141. ZD člen 106, 117, 106, 117.
izročilna pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - izpodbijanje
V obravnavanem pogodbenem razmerju gre za dolžnost preživljanja in za takojšen pogodbeni prenos premoženja med osebami, ki niso v sorodstvenem razmerju. Ker ne gre za izročilno pogodbo (ki jo je po 106. čl. ZD mogoče skleniti le med prednikom in dediči prvega dednega reda), niti za pogodbo o dosmrtnem preživljanju (kjer je po določbi 117 čl. ZD prenos premoženja odložen do smrti preživljanca), se sklenjena pogodba presoja po določilih ZOR. Ker pa ima ta pogodba vendarle določene elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je treba v civilnem pravu upoštevati tudi predpise, ki urejajo podobne primere.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje ne gre za odškodninsko odgovornost toženca, ampak je podlaga za odločitev o zahtevku dogovor med pravdnima strankama. Presoditi je treba, ali ne gre za navidezno pogodbo, odločiti je tudi o ugovoru zastaranja. Ker o tem ugovoru ni odločeno, gre za bistveno kršitev določb ZPP.
SZ člen 126, 126/3, 140, 140/1, 126, 126/3, 140, 140/1. ZSR člen 60, 60.
izselitev iz stanovanja
Za presojo ali je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen ob izselitvi iz stanovanja do 30 % vrednosti stanovanja so odločilne razmere v času uveljavitve SZ. Zato dejstvo, da ima prejšnji imetnik ob vložitvi zahteve za izplačilo in ob izselitvi iz stanovanja na razpolago drugo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, v katero se bo preselil, ne pomeni obstoja razlogov, ki izključujejo pravico do izplačila 30 % vrednosti stanovnaja.