Sodišče stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če brez zaslišanja strank ugotovi drugačno vsebino in kavzo pogodbe kot izhaja iz zapisa te pogodbe.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno določilo sokrivdo udeležencev v prometni nesreči. Pri tožnikovi krivdi 20 % je upoštevalo dejstvo, da je tožnik zapeljal preko namišljene sredinske črte in da bi lahko z intenzivnim zavojem v desno svoje vozilo ustavil za parkiranim "fičkom", toda v primerjavi s toženčevo povsem neprimerno vožnjo, ko je vozil hitro in sploh ni bil pozoren na dogajanje na cesti, zaradi česar ni obšel tožnikovega vozila ali vsaj poskusil zavreti pred trkom, je pravilno določilo njegovo krivdo na 80 %.
Sodišče pri določanju pravične odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem poškodb na glavi in na rokah ni navedlo koliko denarja je odbilo (če ga je) zaradi dejstva, da bi toženec z nošenjem zaščitne čelada v trenutku nesreče morda trpel manjše poškodbe.
vpis gospodarske družbe v sodni register - pravica do pritožbe
Po določilu 95. člena ZGD morajo biti vplačila delnic v stvareh taka, da omogočajo prosto in trajno razpolaganje z njimi. Iz tega določila pa izhajajo naslednje obveze ustanoviteljev: da izkažejo lastništvo oz. pravico upravljanja in da priložijo listine sposobne za vpis v zemljiško knjigo - v kolikor gre za nepremičnine, ter uradno cenitev stvarnih vložkov.
Ugotovitve SDK v revizijskem poročilu ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine ugotoviti pristojno sodišče (s tem, da tožeča stranka nosi trditveno in predvsem dokazno breme).
Oškodovanje družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta je nekaj drugega kot čezmerno prikrajšanje. V prvem primeru je bil sporni pravni posel sklenjen za manj kot dve tretjini vrednosti pogodbenega predmeta, v drugem primeru pa prikrajšana stranke ne prejme izpolnitve, ki ustreza njeni izpolnitvi, čeprav iz pravne podlage (kavze) izhaja, da bi izpolnitvi po svoji vrednosti morali ustrezati (objektivni element), pri čemer se tudi zahteva, da prikrajšana (oškodovana) stranka ni vedela, niti ni morala vedeti za nesorazmernost nasprotne dajatve (subjektivni element).
Če je bilo škodljivo dejanje razveljavljeno (pred sodiščem), je treba ustvariti stanje, kakršno je bilo pred njegovo izvršitvijo (kondikcija). Pri vračanju na tej podlagi pa veljajo pravila kondiciranja in ne odškodninska pravila.
Razveljavitev pogodbe ima za posledico tudi razveljavitev temelja obveznosti nasprotne stranke. Tako ostane samo še odškodninski zahtevek, ki obstoji samo, kolikor je stranka odgovorna.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka
Letnica proizvodnje v trgovini kupljenega novega avtomobila je njegova bistvena lastnost, dogovorjena s kupoprodajno pogodbo. Zato gre pri vozilu, ko je bilo dejansko izdelano 14 mesecev prej, kot je bilo deklarirano, za stvarno napako. Če bi tožena stranka, ki se poslovno ukvarja s prodajo vozil tega tipa, ob njihovem prevzemu ravnala s potrebno skrbnostjo, bi za tako napako vedela ali morala vedeti. Zato je kupcu zanjo odgovorna.
V nasprotju z določilom 200. čl. ZOR je zahtevek oškodovanca, ki zahteva negmotno odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti, pri čemer oblikuje svoj zahtevek tako, da zahteva odškodnino po stanju na dan izdaje sodbe, čeprav takrat zdravljenje še ni bilo končano, pri tem pa najavi, da bo še naknadno zahteval odškodnino iz tega naslova. Obseg trajnih posledic takrat še ni bil znan, oteženo gibanje pa pomeni nevšečnost med zdravljenjem, ne pa trajnih posledic, ki do časa izdaje sodbe sploh še niso bile znane.
ZOR člen 295, 348, 348/3, 349, 295, 348, 348/3, 349.
prenehanje obveznosti - prenovitev (novacija) - plačilo z menico
Če med strankama plačilo z menico ni izrecno dogovorjeno, pomeni indosiranje menice samo utrditev prejšnje že obstoječe obveznosti, to je, da je poleg prvotne obveznosti iz osnovnega pravnega posla začela obstajati še nova - menično pravna obveznost. Izdaja, pa tudi indosiranje menice, zaradi kakšne prejšnje obveznosti se ne šteje za prenovitev razen, če je tako dogovorjeno (3. odst. 348. čl. ZOR-a in 349. čl. ZOR).
1. Pogodba o razsodišču ni neveljavna samo zato, ker v njej ni določen način imenovanja razsodnikov in postopek, po katerem bi morali razsodniki postopati.
2. Razveljavitev razsodbe razsodišča se ne more zahtevati zato, ker naj bi bil glede razsodnika podan razlog za izločitev po 6. točki 71. člena ZPP, če stranka med samim postopkom pred razsodiščem ni zahtevala njegove izločitve pred pristojnim sodiščem.
3. Razsodba ni v nasprotju z ustavo ali temelji družbene ureditve samo zato, ker je v njej napačno uporabljeno materialno pravo.
Odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev na podlagi 64. člena ZZZDR ni stvar prostega razpolaganja strank, zato ni mogoče na njihov predlog odložiti za določen čas odločanje o teh vprašanjih ter izdati le delno sodbo, s katero se razveže zakonska zveza.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-10, 378, 364, 364/1, 364/1-10, 378.
sprememba opisa dejanja - prepoved reformatio in peius
S tem, da je sodišče pri novem sojenju opis kaznivega dejanja dopolnilo tako, da je vanj vneslo, da bi se obdolženec moral in mogel zavedati nastanka prepovedane posledice v obliki hude in ne zgolj poškodbe, kot je bilo navedeno v dejstvenem opisu razveljavljene sodbe, ni ravnalo v nasprotju s 378. členom ZKP in kršilo prepoved reformacije in peius.
SZ člen 126, 126/3, 140, 140/1, 126, 126/3, 140, 140/1. ZSR člen 60, 60.
izselitev iz stanovanja
Za presojo ali je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen ob izselitvi iz stanovanja do 30 % vrednosti stanovanja so odločilne razmere v času uveljavitve SZ. Zato dejstvo, da ima prejšnji imetnik ob vložitvi zahteve za izplačilo in ob izselitvi iz stanovanja na razpolago drugo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, v katero se bo preselil, ne pomeni obstoja razlogov, ki izključujejo pravico do izplačila 30 % vrednosti stanovnaja.