delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za ugotovitev, ali je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ni treba ugotoviti, da gre za predmet večje vrednosti, kot to zmotno meni revident, saj glede na vsebino pravilnika očitno zadošča vsako prilaščanje. Ugotovitev vrednosti postane pomembna šele ob izreku disciplinskega ukrepa, ker je za izrek prenehanja delovnega razmerja treba ugotoviti prilaščanje sredstev večje vrednosti (16. točka 88. člena pravilnika), če so izpolnjeni predhodno določeni elementi iz 87. člena pravilnika (mednje sodi tudi povzročanje motenj v razmerah pri opravljanju del oziroma nalog).
zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - letni dopust - delovno razmerje pri delodajalcu
Delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neopravičenega izostanka z dela, ker se ni dogovoril za izrabo letnega dopusta s pristojnim organom pred tem, ko je izostal z dela z namenom izrabe letnega dopusta.
ZTPDR člen 8, 8/3, 11. ZDR (1990) člen 11, 22, 135. SKPG člen 6. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - pogodba o zaposlitvi - razporejanje delavcev - novo vrednotenje delovnih mest
Vrsta in stopnja strokovne izobrazbe sta bistvena sestavna dela delovnega mesta. Če delodajalec bistveno spremeni navedena pogoja (npr. iz IV. v II. stopnjo strokovne izobrazbe), gre za drugo, novo delovno mesto.
Osnovna plača je bistveni sestavni del pogodbe o zaposlitvi.
Razporeditev oziroma razvrstitev na podlagi novega vrednotenja delovnih mest je dovoljena ob upoštevanju določb o razporejanju delavcev.
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika pri oprostilni sodbi
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v svoji vlogi ne upošteva, da je prvostopno sodišče s pravnomočno sodbo odločilo, da proračun bremenijo le stroški iz 1. do 5.tč. 2.odst. 92.čl. ZKP, ne pa tudi stroški iz 7.tč. navedene določbe. O teh stroških je v skladu z zakonom odločilo prvostopno sodišče, zato kršitev zakona, češ da izpodbijani sklep spreminja pravnomočno odločitev iz pravnomočne sodbe, ni podana.
Kazenski zakonik (1951) člen 105, 105/1, 105/2. Zakonik o kazenskem postopku (1953) člen 342, 342/2.ZKP člen 420, 420/2, 556, 556/2.
kaznivo dejanje vohunstva - nedovoljeni dokazi - izsiljeno priznanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obnova kazenskega postopka - pristojnost za odločanje o zahtevi za obnovo kazenskega postopka zoper sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča SFRJ
Pretežni del obsojenčevih navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti se nanaša na njegove trditve, da ni storil očitanega mu kaznivega dejanja vohunstva, da mu krivda ni bila dokazana, da denarja ni prejel zaradi svojega sodelovanja s tujo obveščevalno službo in v ta namen tudi predlaga zaslišanje nekaterih še živih prič. S temi navedbami pa obsojenec ne uveljavlja razlogov iz 1.odst. 420.čl. ZKP, temveč izpodbija pravilnost in popolnost v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja. Torej uveljavlja razlog, ki ni zakonska podlaga za zahtevo za varstvo zakonitosti (2.odst. 420.čl. ZKP), temveč je lahko ob pogojih iz 410.čl. ZKP le razlog za zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
Toda sklep o tem, ali je bilo priznanje storitve kaznivega dejanja od obdolženca izsiljeno ali ne, lahko temelji le na dokazni oceni obdolženčevega zagovora in drugih dokazov - torej gre za vprašanje pravilnosti dokazne ocene in s tem pravilnosti dejanskih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijana pravnomočna sodba, kar ne more biti predmet presoje v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.
ZKP člen 178, 178/4, 178/5, 340, 340/2, 420, 420/1-3.
preiskava - zaslišanje priče - obvestilo obdolžencu in zagovorniku o zaslišanju priče - branje zapisnika o zaslišanju priče na glavni obravnavi - soglasje strank - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ni moč pritrditi razlagi pritožbenega sodišča, po kateri je soglasje za branje zapisnika o zaslišanju priče podano, ker nihče od navzočih branju zapisnika ni nasprotoval oziroma zahteval neposredno zaslišanje priče. Soglasje strank, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče lahko prebere, je podano le z izrecno izjavo stranke, da se z branjem strinja, takšna izjava mora biti vpisana v zapisnik glavne obravnave.
Izpoved priče, ki je bila prebrana na glavni obravnavi brez soglasja strank, ne pomeni kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prav tako po določbah ZKP izrecno ni določeno, da sodišče na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe. Gre za t.i. relativno kršitev določb postopka.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-9.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Samo politično delovanje - propaganda proti narodnoosvobodilni borbi, brez opredelitve ravnanj iz 9.tč. 3.čl. ZKLD, ko je zgolj pavšalno navedeno, da je vršila propagando zoper narodnoosvobodilno gibanje, ne predstavlja kaznivega dejanja po 9.tč. 3.čl. ZKLD. Prav tako zgolj članstvo v nekem društvu, brez konkretizacije ravnanja, ne predstavlja dejanskega stanu navedenega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20645
ZKP člen 496, 496/2.KZ člen 64, 64/2.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - zaslišanje storilca
Pred izdajo izpodbijanega sklepa R.J. res ni bil zaslišan, vendar pa zaslišanje ni obvezno, saj se po določilu 2.odst. 496.čl. ZKP zaslišanje storilca pred odločanjem opravi le v primeru, če je to potrebno in če njegovo stanje to dopušča.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov - SOVA
Ukrepe iz 150.čl. ZKP izvršijo organi za notranje zadeve, kar pa ne pomeni, da pri tem ne smejo angažirati drugih oseb, ki niso zaposleni ali ne spadajo v organizacijo organov za notranje zadeve. Bistveno je, da imajo organi za notranje zadeve nadzor nad izvajanjem ukrepa.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin
Obs. je bil spoznan za krivega, da je deloval kot sodelavec grupe informatorjev ter kot sodelavec pri železniški policiji, kar pa ne pomeni, da je imel status funkcionarja terorističnega aparata okupatorja, zlasti še ob upoštevanju razlogov izpodbijane sodbe, v katerih je med drugim navedeno, "da je obsojenec majhen člen debele verige izdajalsko - hlapčevske slovenske inteligence ...".
V izreku pravnomočne sodbe pa tudi niso opisane posledice oddajanja poročil Gestapu, saj je bilo kaznivo dejanje, katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, podano le v primeru, če je prijavljanje imelo za rezultat v 3.tč. 3.čl. ZKLD navedene ukrepe terorja in prisiljevanja.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Gospodarska družba ne sme pričeti opravljati svoje dejavnosti preden ni vpisana v register dejavnosti in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ.
ZUS člen 34, 34/1, 68, 74. ZPP (1977) člen 112, 112/4, 113, 113/2.ZPDPD člen 2, 2-1.
pravna sredstva - pritožba - rok - praznik
Če je zadnji dan roka nedelja ali državni praznik ali kakšen drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika (4. odst. 112. čl. ZPP, 2. odst. 113. čl. ZPP, 2. čl. Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS).
ZDen člen 16, 19, 19/1-1, 19/1-4, 42.ZOFVI člen 81.ZOR člen 567.URS člen 33, 67.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - pogoji za vrnitev v naravi - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - izvajanje izobraževalne dejavnosti - najem nadomestne nepremičnine
Po 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen morajo biti kumulativno podane vse predpostavke, ki so v njej določene. Dejstvo, da gre za dejavnost vzgoje in izobraževanja v okviru javne službe, je le ena od predpostavk iz te določbe. Ugotoviti je treba tudi, ali bo z vrnitvijo bistveno okrnjena možnost za opravljanje navedene dejavnosti. Okrnjenost se ugotavlja tako, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali dejavnosti, ki se opravlja v sporni nepremičnini, ni mogoče opravljati drugje, in če jo je, ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožnik sicer upravičeno opozarja, da je človek z medicinsko izobrazbo lahko bolj zaskrbljen za izid zdravljenja. Toda po drugi strani je to tudi njegova prednost, saj je kot takšen bolj pozoren na morebitne spremembe, ki mu omogočajo tudi pravočasno ukrepanje.
status civilnega invalida vojne - civilno opravljanje del v tovarni
Prisilno opravljanje del v tovarni, pa čeprav v izseljeništvu, ni v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojni in zato ni podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - krivdna odgovornost - vojaške vaje - organizacija športne vadbe - skok čez ovire - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine
Jutranjo telovadbo za večje število vojakov (60) bi tožena stranka morala organizirati tako, da bi zagotovila njihovo varnost. Če je zahtevala, da naj stečejo na igrišče, bi morala dostop do igrišča organizirati tako, da bi bil ta mogoč brez gneče in s tem zvezanih nerodnih ravnanj, predvsem pa brez preskakovanja dokaj visoke cestne zapornice (cca 95 cm).
Tožnik, ki se je lotil preskakovanja ovire, kljub temu, da mu njegove fizične sposobnosti tega niso dovoljevale, je soodgovoren za nastalo škodo do 2/3.
Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika. Postopek se konča s podpisom zapisnika oz. izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano mejo in z zamejničenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Zapisnik in mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba.