povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - krivdna odgovornost - vojaške vaje - organizacija športne vadbe - skok čez ovire - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine
Jutranjo telovadbo za večje število vojakov (60) bi tožena stranka morala organizirati tako, da bi zagotovila njihovo varnost. Če je zahtevala, da naj stečejo na igrišče, bi morala dostop do igrišča organizirati tako, da bi bil ta mogoč brez gneče in s tem zvezanih nerodnih ravnanj, predvsem pa brez preskakovanja dokaj visoke cestne zapornice (cca 95 cm).
Tožnik, ki se je lotil preskakovanja ovire, kljub temu, da mu njegove fizične sposobnosti tega niso dovoljevale, je soodgovoren za nastalo škodo do 2/3.
ZDen člen 16, 19, 19/1-1, 19/1-4, 42.ZOFVI člen 81.ZOR člen 567.URS člen 33, 67.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - pogoji za vrnitev v naravi - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - izvajanje izobraževalne dejavnosti - najem nadomestne nepremičnine
Po 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen morajo biti kumulativno podane vse predpostavke, ki so v njej določene. Dejstvo, da gre za dejavnost vzgoje in izobraževanja v okviru javne službe, je le ena od predpostavk iz te določbe. Ugotoviti je treba tudi, ali bo z vrnitvijo bistveno okrnjena možnost za opravljanje navedene dejavnosti. Okrnjenost se ugotavlja tako, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali dejavnosti, ki se opravlja v sporni nepremičnini, ni mogoče opravljati drugje, in če jo je, ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
industrijska lastnina - varstvo modela - zunanja oblika industrijskega izdelka
Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, bo že ob povprečni pazljivosti te razlike v zunanji obliki opazil. Nasprotno tožnikovo razlagovanje in utemeljevanje tožbenega zahtevka bi praktično gledano pomenilo, da bi lahko le en sam proizvajalec izdeloval plošče za izolacijo fasad, kar pa bi lahko privedlo tudi do nedopustnega monopolnega položaja na trgu.
1. Družbeni pravobranilec ima procesno sposobnost samo v obsegu, ki ga določa ZDruP. Zato ne more uveljavljati ničnosti pogodbe, sklenjene v nasprotju z 8/4 členom ZPN.
2. Na 31.12.1992 ni mogoče revalorizirati samo oškodovanja družbenega premoženja, ampak tudi vrednosti, ki so bile podlaga za izračun oškodovanja.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o slabem ekonomsko finančnem stanju stečajnega dolžnika - neobičajen način plačila - verižni pobot
Ne glede na to, da verižni pobot ni predviden po ZOR kot način izpolnitve obveznosti, temveč je to po določilu 336. člena ZOR le pobot, verižni pobot (pa tudi cesija, ki je revizija sicer posebej ne omenja) ne predstavlja običajnega načina poplačila, ker to predstavlja bančni prenos denarnih sredstev z dolžnikovega na upnikov žiro račun. V tem smislu je treba razumeti pojem neobičajnosti plačila iz citirane 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Taka neobičajna izpolnitev obveznosti namreč kaže na določene likvidnostne težave kot posledico finančnih ekonomskih težav (s čimer se tožena stranka strinja, saj v reviziji sama navaja, da se z verižno kompenzacijo poskuša izboljšati likvidnostno situacijo pri podjetjih). Zato tudi obstoji zakonska domneva o slabem ekonomskem finančnem stanju stečajnega dolžnika, ki se je poslužil neobičajnega načina poplačila dolgov.
stranka v postopku denacionalizacije - pravica udeleževati se postopka
Tožena stranka s tem, ko tožeči stranki, kot morebitnemu zavezancu, sploh ni dala možnosti udeležbe v postopku vse do izdaje izpodbijane odločbe, ni omogočila uveljavljanje njenih pravic in pravnih koristi.
Uvodni del 48.a člena ZLPP je uzakonil domnevo, da je družbena lastnina oškodovana v vseh primerih, naštetih v omenjenem zakonskem določilu. Tisti, v katerega breme je domneva uzakonjena, pa lahko dokazuje nasprotno (tretji odstavek 221. člena ZPP 1977).
Omenjena domneva se v obravnavanem primeru nanaša tudi na ukrep, izrečen v točki I/3 izreka odločbe tožene stranke. Ta ukrep je tožena stranka izrekla tožeči stranki, ker je na podlagi revizijskega poročila ugotovila, da naj bi prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 7./ in 10/ točki 48a člena ZLPP. Revizijsko poročilo je javna listina, ki dokazuje resničnost v njej (listini) ugotovljenih dejstev. Dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena (prvi in tretji odstavek 230. člena ZPP 1977). Nepravilno evidentiranje poslovnega dogodka ni podlaga za ugotovitev oškodovanja družbene lastnine. Če tožeča stranka dokaže, da gre za drugačen poslovni dogodek kot to izhaja iz knjigovodskih podatkov, in da zaradi njega družbena lastnina ni bila oškodovana, ji ni mogoče izreči ukrepov iz 48č člena ZLPP.
Odpise terjatev ureja v 50. členu ZR in pozna dve vrsti odpisov: s popravkom vrednosti v celoti (sedmi odstavek 50. člena) in dokončni odpis z neposrednim odpisom (dvanajsti odstavek 50. člena). Do odpisa s popravkom vrednosti v celoti je prišlo, če so bile izpolnjene predpostavke iz sedmega odstavka 50. člena ZR. Zaradi izpolnitve omenjenih predpostavk so bile terjatve dvomljive, zato jih podjetje ni moglo izkazovati kot prihodek. To pa ni pomenilo, da jih zaradi možnosti izterjave ni imelo več evidentiranih. Izostanek ustrezne aktivnosti za njihovo izterjavo pa pomeni po določbah ZLPP oškodovanje družbene lastnine. Ustrezna aktivnost, ki upravičuje neupoštevanje omenjenih terjatev pri sestavi otvoritvene bilance po določbah ZLPP, pa je tista, ki po 7. točki 48a člena ZLPP utemeljuje njihov odpis. Pri tem ZLPP ne dela nobene razlike glede odpisov po sedmem ali dvanajstem odstavku 50. člena ZR.
spor o pristojnosti - pravno mnenje - stvarna pristojnost - gospodarski spori - spori iz najemnih razmerij
Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481.člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
javna glasila - pravica do odgovora na objavljene informacije - vsebina odgovora - prizadetost pravice ali interesa
Tožena stranka je v osrednji informativni oddaji ravnanje tožeče stranke povezala z izrazi goljufija, ponujanje dvomljivih počitnic in nepravilno reševanje reklamacij. Če je tožeča stranka glede na tako vsebino spornega prispevka samo odgovorila na navedene trditve, ki so gotovo prizadele njene pravice in interes, potem ji ni mogoče očitati, da njen odgovor ni dopusten, ker da zavračanje navedenih očitkov ni dopustno, ker gre za mnenje oziroma komentar spornega prispevka. V nasprotju s poštenostjo in pravnim načelom sorazmernosti bi bilo, če bi nekdo objavljal prispevke z negativnim ocenjevanjem dogodkov, prizadetemu pa ne bi šla pravica do reagiranja na očitke.
Vsebina prispevka daje okvir tudi za vsebino odgovora.
zamudne obresti - obrestna mera zamudnih obresti od terjatve v tuji valuti - zmotna uporaba materialnega prava
Naši predpisi ne določajo obrestne stopnje zamudnih obresti za glavnice v tujih valutah. Toda to ne pomeni, da upnik nima pravice do nikakršnih zamudnih obresti. Očitno je, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala s formulacijo "zakonite zamudne obresti" takšno stopnjo zamudnih obresti, kot je določena v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS št.
45/95), saj se je v sodni praksi takšno vtoževanje obrestne stopnje zamudnih obresti povsem uveljavilo, seveda za glavnice v tolarjih kot domači valuti. Taka obrestna stopnja zamudnih obresti, ki v skladu s citiranim zakonom sestoji iz določene revalorizacije in določene eskontne stopnje Banke Slovenije, seveda ne velja za glavnico v tuji valuti. Toda ugotovitev pravilne stopnje zamudnih obresti je vprašanje materialnega prava in, če tožeča stranka upravičeno zahteva zamudne obresti, sicer po neutemeljeni obrestni stopnji, mora sodišče prisoditi tisto obrestno stopnjo zamudnih obresti, ki ima svojo oporo v materialnopravni ureditvi.
upravičenec - cerkve in druge verske skupnosti - delovanje na območju RS v času uveljavitve ZDen
ZDen v 14. členu izrecno veže vrnitev podržavljenega premoženja cerkvam, verskim skupnostim, njihovim ustanovam oz. redom, na njihovo delovanje na območju Republike Slovenije v času uveljavitve ZDen (7.12.1991).
ZRMG člen 10. Statut Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva člen 15, 15/1-3.ZVRS člen 26, 26/3.
imenovanja in razrešitve članov upravnega odbora sklada - predčasna razrešitev
Določba statuta Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, da mandat predsednika in članom upravnega odbora tega sklada preneha z razrešitvijo s strani vlade zaradi utemeljenih razlogov, ne pomeni, da je zaradi tega potrebno vsakemu posameznemu članu upravnega odbora dokazovati njegovo subjektivno odgovornost in izpeljati postopek ugotavljanja krivde z vsemi procesnimi kavtelami, pač pa le, da vlada navede in obrazloži te razloge.
prevoz blaga v cestnem prometu - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornost prevoznika - prehod nevarnosti uničenja stvari - nepogodbena škoda
Pošiljatelj, ki sicer glede na določbo 87. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu po izročitvi stvari prejemniku, ki stvar sprejme brez ugovora, ni legitimiran za uveljavljanje zahtevkov iz prevozne pogodbe, lahko vendarle uveljavlja odškodnino po pravilih za nepogodbeno škodo, če nevarnost za uničenje stvari ni prešla na prejemnika.
ZDen člen 6, 6/2, 85, 85/5.ZUP člen 64, 65, 66, 67, 68, 69.
nepopolna vloga - zahteva vložena pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji
Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZDen, bi se smatrala za vloženo na dan uveljavitve zakona, če bi bila popolna. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti, kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
odločba o denacionalizaciji - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - delna odločba
Po ZUP, ki se uporablja v postopkih denacionalizacije na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDen, lahko izda organ delno odločbo, kadar odloča o kakšni stvari v več točkah, pa so samo nekatere od njih zrele za odločitev, in kadar se pokaže za primerno, da se o teh točkah odloči s posebno odločbo. Ker v konkretnem primeru ne gre za odločanje o posamezni točki zahtevka, izdaja ni v skladu s 1. odst. 215. čl. ZUP.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
ZUN člen 62, 62/1, 62/2. Ureditveni načrt za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj člen 14, 14/2-6.
dovolitev priglašenih del
Investitor se ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del, ko je objekt že zgrajen, saj se v takem primeru samo ugotavlja, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o višini stroškov, nastalih pred višjim sodiščem - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.