ZDen člen 5, 56, 64. ZPP (1977) člen 16, 16/2, 113, 113/7.ZNP člen 37.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - vložitev pri nepristojnem organu - materialni prekluzivni roki
Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve iz določbe 64. člena varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je odstopljena že po izteku roka.
Obsojenec bi lahko v skladu z določilom 3.odst. 41.čl. ZKP zahteval izločitev višjega sodnika B.Š. v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je dvomil v njegovo nepristranost, vendar tega ni storil. Trditev obsojenca, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost sodbe pritožbenega sodišča, je torej neutemeljena.
Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sodišče prisodi denarno odškodnino, če ugotovi, da je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - povrnitev škode - padec s strehe - vmesna sodba
Izvajalec del po gradbeni pogodbi odgovarja svojemu delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca s strehe, čeprav je delo organiziral izvajalčev delovodja izven delovnega časa in ob sodelovanju oseb, ki niso zaposlene pri izvajalcu.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
ZOR člen 103, 109, 234, 239, 240, 241. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 10.ZLPPod člen 18. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o uvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 35, 35/1.
Pravice iz vrednostnega papirja so nedeljive, kar pomeni, da posamičnih upravičenj iz vrednostnega papirja ni mogoče ločeno prenašati, temveč se lahko prenašajo samo vsa upravičenja skupaj, torej hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja. Zato je mogoče skleniti le pogodbo, po kateri se s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja pridobijo tudi vsa upravičenja, ki iz njega izhajajo.
Namen prepovedi prenosa delnic izven programa notranjega odkupa je zaščititi podjetje med izvajanjem programa notranjega odkupa in v tem obdobju zagotoviti enotno delovanje vseh udeležencev notranjega odkupa, s tem pa zagotoviti, da se bo v tem obdobju podjetje čimbolje pripravilo za vstop na prosti trg. Zato revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre za prepoved, ki je pomembna z vidika družbenega gospodarstva, in tako spada med prisilne predpise, za kršitev katerih ZOR v 103. členu kot sankcijo predpisuje ničnost.
ZUN člen 62, 62/1, 62/2. Ureditveni načrt za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj člen 14, 14/2-6.
dovolitev priglašenih del
Investitor se ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del, ko je objekt že zgrajen, saj se v takem primeru samo ugotavlja, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornika obs., da sodišče ne bi smelo verjeti izpovedbi priče L.R., pomenijo izpodbijanje dokazne ocene sodišča, torej uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP pa tega razloga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pridobitev stanovanjske pravice - pojem stanovanja - adaptacija poslovnih prostorov
Sporni prostori na dan uveljavitve SZ niso bili v takem stanju, da bi ustrezali kriterijem, ki jih je zahtevala določba prvega odstavka 4. člena ZSR za opredelitev stanovanja. Stanovanjsko pravico je bilo v skladu z določbo 10. člena ZSR mogoče pridobiti le na stanovanju in ne na kakšnih drugih prostorih. Ker tožnik na dan uveljavitve SZ na spornih prostorih ni mogel imeti stanovanjske pravice, tudi ne more po določbah 117. člena SZ zahtevati privatizacije kasneje adaptiranih prostorov.
Sodišče ne sme samo spreminjati vsebine zahtevka, kateri je glavnični in kateri je obrestni zahtevek. Tako v obravnavanem primeru, ko se je tudi tožena stranka v pritožbi uprla takšnemu ravnanju, ne bi smelo ob izračunavanju "odškodnine" vzeti vrednosti zadnje najemnine, če pač zahtevek ni bil tako postavljen, niti šteti, da tožbeni zahtevek ni prekoračen, ker da ni prisojena glavnica presegla zahtevka vtoževane glavnice in vsote vtoževanih obresti.
Le v primerih velikega povečanja vrednosti nepremičnin zaradi novih investicijskih vlaganj ali povečanja, ki ima za posledico zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj, bistveno spremenjeno zunanjost, namembnost ali površino podržavljenega objekta, nepremičnine ni mogoče vrniti po določbi 3. alinee 2.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt zunajzakonskega partnerja in očeta - višina odškodnine
Čustvena prizadetost mladoletnega otroka in njegova življenjska obremenitev zaradi izgube roditelja ne utemeljuje razlike v odmeri denarne odškodnine za njegove duševne bolečine in materine - ob upoštevanju okoliščin, ki so bile ugotovljene v obravnavani zadevi.
sodba na podlagi pripoznave - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Predlog za obnovo postopka, ki se je pravnomočno končal s sodbo na podlagi pripoznave, temelji lahko le na razlogih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave iz 1., 2., 3., 6. (zaradi zmote, sile - grožnje ali zvijače - prevare, ki pomenijo kaznivo dejanje v zakonu naštetih oseb) in 7. točke 421. člena ZPP/77.
Nikakor pa ni dovoljen obnovitveni razlog, ki temelji na novih dejstvih ali novih dokazih iz 9. točke 421. člena ZPP/77.
stranka v postopku denacionalizacije - snaha upravičenca
Tožeča stranka ne more biti stranka v konkretnem postopku denacionalizacije. Do dedovanja bo prišlo šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje bo izvedeno po zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka kot snaha upravičenca oz. žena njegovega sina, ki je umrl pred upravičencem, ni v krogu zakonitih dedičev, oporočno dedovanje pa ni izkazano.