Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sodišče prisodi denarno odškodnino, če ugotovi, da je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
ZUN člen 62, 62/1, 62/2. Ureditveni načrt za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj člen 14, 14/2-6.
dovolitev priglašenih del
Investitor se ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del, ko je objekt že zgrajen, saj se v takem primeru samo ugotavlja, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne.
ZDen člen 5, 56, 64. ZPP (1977) člen 16, 16/2, 113, 113/7.ZNP člen 37.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - vložitev pri nepristojnem organu - materialni prekluzivni roki
Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve iz določbe 64. člena varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je odstopljena že po izteku roka.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pridobitev stanovanjske pravice - pojem stanovanja - adaptacija poslovnih prostorov
Sporni prostori na dan uveljavitve SZ niso bili v takem stanju, da bi ustrezali kriterijem, ki jih je zahtevala določba prvega odstavka 4. člena ZSR za opredelitev stanovanja. Stanovanjsko pravico je bilo v skladu z določbo 10. člena ZSR mogoče pridobiti le na stanovanju in ne na kakšnih drugih prostorih. Ker tožnik na dan uveljavitve SZ na spornih prostorih ni mogel imeti stanovanjske pravice, tudi ne more po določbah 117. člena SZ zahtevati privatizacije kasneje adaptiranih prostorov.
ZOR člen 103, 109, 234, 239, 240, 241. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 10.ZLPPod člen 18. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o uvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 35, 35/1.
Pravice iz vrednostnega papirja so nedeljive, kar pomeni, da posamičnih upravičenj iz vrednostnega papirja ni mogoče ločeno prenašati, temveč se lahko prenašajo samo vsa upravičenja skupaj, torej hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja. Zato je mogoče skleniti le pogodbo, po kateri se s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja pridobijo tudi vsa upravičenja, ki iz njega izhajajo.
Namen prepovedi prenosa delnic izven programa notranjega odkupa je zaščititi podjetje med izvajanjem programa notranjega odkupa in v tem obdobju zagotoviti enotno delovanje vseh udeležencev notranjega odkupa, s tem pa zagotoviti, da se bo v tem obdobju podjetje čimbolje pripravilo za vstop na prosti trg. Zato revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre za prepoved, ki je pomembna z vidika družbenega gospodarstva, in tako spada med prisilne predpise, za kršitev katerih ZOR v 103. členu kot sankcijo predpisuje ničnost.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Obs. J.W. je jeseni 1947 res pobegnil s prestajanja prostostne kazni ter nato pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 2.čl. ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obs., pri pobegu iz zapora uporabila silo ali grožnjo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornika obs., da sodišče ne bi smelo verjeti izpovedbi priče L.R., pomenijo izpodbijanje dokazne ocene sodišča, torej uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP pa tega razloga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - sostorilstvo
Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.
Tudi če bi se dalo zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec s svojima udarcema povzročil oškodovancu le lahko telesno poškodbo, bi v konkretnem primeru šlo za sostorilstvo v smislu obtoženčevega bistvenega prispevka k nastali posledici - hudi telesni poškodbi.
Zakonski izraz "več oseb" po 22.čl. KZ SFRJ ni pomenil najmanj tri osebe, niti ni bilo sostorilstvo izključeno v primeru, če je bil obtožen le eden od sostorilcev.
Obsojenec bi lahko v skladu z določilom 3.odst. 41.čl. ZKP zahteval izločitev višjega sodnika B.Š. v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je dvomil v njegovo nepristranost, vendar tega ni storil. Trditev obsojenca, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost sodbe pritožbenega sodišča, je torej neutemeljena.
najem stanovanja - najemna pogodba za določen čas - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - ničnost - soglasje volj - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - tožba na izselitev
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svoje pravice iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
URS (1974) člen 248.ZOR člen 172.ZUP člen 243. ZPP (1977) člen 112, 112/4, 113, 113/2, 113/4, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.
rok za vložitev revizije - dopolnitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost občine in države - upravni postopek
Pri odločanju na prvi in drugi stopnji upravnega postopka, je šlo za napačno razumevanje vloge, ki ni bila dovolj jasno formulirana. Ta napaka je bila ugotovljena s sodbo v upravnem sporu in odpravljena v nadaljnjem postopku. Pri takem stanju stvari ni podlage za odškodninsko odgovornost toženih strank.
stranka v postopku denacionalizacije - snaha upravičenca
Tožeča stranka ne more biti stranka v konkretnem postopku denacionalizacije. Do dedovanja bo prišlo šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje bo izvedeno po zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka kot snaha upravičenca oz. žena njegovega sina, ki je umrl pred upravičencem, ni v krogu zakonitih dedičev, oporočno dedovanje pa ni izkazano.
upravičenci do denacionalizacije - oporoka - pravni naslednik
Iz sklepa o dedovanju ne izhaja, da je upravičenec v svoji oporoki izrecno določil tudi dediča za že podržavljeni del premoženja. Glede na to bi bilo lahko to premoženje le predmet novega zapuščinskega postopka, v katerem pa bi lahko prišlo do dedovanja le na podlagi zakona.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka si zagotovi pravico do revizije z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Zaradi zagotovitve enakopravnega položaja v postopku priznava sodna praksa tudi toženi stranki, da si s svoje strani zagotovi pravico do revizije, če v odgovoru na tožbo predlaga določitev vrednosti spornega predmeta. Pravdni stranki, ki ne ravnata tako, nimata pravice do revizije.