Le v primerih velikega povečanja vrednosti nepremičnin zaradi novih investicijskih vlaganj ali povečanja, ki ima za posledico zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj, bistveno spremenjeno zunanjost, namembnost ali površino podržavljenega objekta, nepremičnine ni mogoče vrniti po določbi 3. alinee 2.
Tožniku je bila kazen zapora spremenjena v drugo kazensko sankcijo z odvzemom prostosti, kar mu po 2. točki 1. odstavka 542. člena ZKP ne daje pravice do odškodnine. Samo če bi bila tožniku v zvezi z obnovo izrečena krajša zaporna kazen od tiste, ki jo je že prestal, ali če bi mu bila izrečena kazenska sankcija, ki ni v odvzemu prostosti, ali če bi mu bila kazen odpuščena, bi bil po tej določbi upravičen do odškodnine.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 392.URS člen 25.
sprememba tožbe - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Spremenjena tožba ima naravo nove tožbe, ki jo je treba obravnavati kot takšno v vseh njenih sestavinah. To pomeni, da bi moral tožnik takrat, ko je spreminjal tožbeni zahtevek, navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov.
ZTLR člen 3, 4, 14, 16, 16/1.ZNP člen 112.ZOR člen 12, 13.
opustitvena tožba - vznemirjanje lastnika - solastninska pravica - razpolaganje z delom solastne stvari
Upravičenja, ki jih imajo solastniki stvari, odgovarjajo upravičenju, ki jih ima lastnik stvari. Ta ima pravico imeti stvar v posesti, jo uporabljati in z njo razpolagati. Zato imata toženca po določilu 3. in 4. člena ZTLR pravico imeti solastno stvar v posesti, pri čemer morata upoštevati enako pravico solastnikov sporne parcele in jih ne smeta omejevati v posesti njihove lastninske pravice, ki jo izvršujejo skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno njihovim deležem (14. člen ZTLR), po drugi strani pa tožniki ne morejo izključiti tožencev (kot solastnikov) od uporabe sporne nepremičnine.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt zunajzakonskega partnerja in očeta - višina odškodnine
Čustvena prizadetost mladoletnega otroka in njegova življenjska obremenitev zaradi izgube roditelja ne utemeljuje razlike v odmeri denarne odškodnine za njegove duševne bolečine in materine - ob upoštevanju okoliščin, ki so bile ugotovljene v obravnavani zadevi.
upravičenci do denacionalizacije - oporoka - pravni naslednik
Iz sklepa o dedovanju ne izhaja, da je upravičenec v svoji oporoki izrecno določil tudi dediča za že podržavljeni del premoženja. Glede na to bi bilo lahko to premoženje le predmet novega zapuščinskega postopka, v katerem pa bi lahko prišlo do dedovanja le na podlagi zakona.
Sodišče ne sme samo spreminjati vsebine zahtevka, kateri je glavnični in kateri je obrestni zahtevek. Tako v obravnavanem primeru, ko se je tudi tožena stranka v pritožbi uprla takšnemu ravnanju, ne bi smelo ob izračunavanju "odškodnine" vzeti vrednosti zadnje najemnine, če pač zahtevek ni bil tako postavljen, niti šteti, da tožbeni zahtevek ni prekoračen, ker da ni prisojena glavnica presegla zahtevka vtoževane glavnice in vsote vtoževanih obresti.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine
Ko sodišče ugotavlja obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti poškodovanca, praviloma ne more tega obsega zmanjševati zaradi njegove fizične konstitucije ali zaradi pričakovanih sprememb v njegovih telesnih sposobnostih, če te niso gotovo dejstvo in če se poprej niso manifestirale. Izhodišče mora torej biti oseba s poprej dano psihofizično kondicijo.
URS (1974) člen 248.ZOR člen 172.ZUP člen 243. ZPP (1977) člen 112, 112/4, 113, 113/2, 113/4, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.
rok za vložitev revizije - dopolnitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost občine in države - upravni postopek
Pri odločanju na prvi in drugi stopnji upravnega postopka, je šlo za napačno razumevanje vloge, ki ni bila dovolj jasno formulirana. Ta napaka je bila ugotovljena s sodbo v upravnem sporu in odpravljena v nadaljnjem postopku. Pri takem stanju stvari ni podlage za odškodninsko odgovornost toženih strank.
stranka v postopku denacionalizacije - snaha upravičenca
Tožeča stranka ne more biti stranka v konkretnem postopku denacionalizacije. Do dedovanja bo prišlo šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje bo izvedeno po zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka kot snaha upravičenca oz. žena njegovega sina, ki je umrl pred upravičencem, ni v krogu zakonitih dedičev, oporočno dedovanje pa ni izkazano.
ZDR (1990) člen 61, 61/3.ZZVZZ člen 80, 81. ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/2.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - priznanje bolniškega staleža zavarovancu, ki je zbolel v tujini - pristojnosti izbranega zdravnika za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela - potrdilo izbrane zdravnice - narava javne listine
Pristojnost osebnega zdravnika v subjektivnem smislu je njegova pravica in dolžnost, da na podlagi ugotovljenih razlogov in izpolnjenih pogojev odloči o upravičensoti in trajanju zavarovančeve začasne zadržanosti z dela - torej o pravnem razmerju iz zdravstvenega zavarovanja oziroma delovno pravnega razmerja.
Pristojnost v objektivnem smislu pa je pomembna za presojo narave listine. Samo listina, ki je bila izdana v okviru pristojnosti in javnih pooblastil po materialnem pravu, ima značaj javne listine iz 1. oziroma 2. odstavka 230. člena ZPP/77.
Temelj pogodbene odškodninske odgovornosti je v kršitvi pogodbene obveznosti, t.j. v kršitvi obveznosti, ki bi jo tožnik moral "izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi" (1. odstavek 262. člena ZOR). Namen njegove odškodninske odgovornosti določene s pogodbo o zaposlitvi je v tem, da bo tožena stranka s sprejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bila, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Kot izhaja iz 3. odstavka 265. člena ZOR pa je pogodbeno odgovornost mogoče omejiti, kar sta stranki v 2. odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi tudi storili, z določitvijo najvišjega zneska odškodnine v višini 12 mesečnih bruto plač. Takšno pogodbeno določilo je po 3. odstavku 265. člena ZOR veljavno, če tako določeni znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo in če za posamezen primer zakon ne določa kaj drugega.
delovno razmerje pri delodajalcu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Dejstvo je, da točnih meril za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ni in da mora biti vsaka odškodnina obravnavana glede na vse okoliščine. Vsak oškodovanec je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo negmotno škodo v mejah določenih v 200. členu ZOR. Odškodnina mora biti individualizirana, obenem pa tudi vpeta v širše družbene okvire, ki se odražajo v medsebojnih razmerjih med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Šele tako obravnavana odškodnina lahko ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, kot jo pojmujejo določbe 200. člena ZOR.
Delodajalec ima pravico (določba prvega odstavka 14. člena ZDR), da kljub izpolnjevanju pogojev ne izbere prijavljenenega kandidata, če v postopku ne ugotovi, da kandidat, kljub izpolnjevanju razpisanih pogojev, njegovim potrebam ustreza. Da delodajalec pride do takega zaključka, ni dolžan opraviti razgovora (intervjuja) s kandidati, saj ta ni predpisan z nobenim predpisom. Kdaj bo razgovor potreben in opravljen, določi sam delodajalec.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - suspenz - upokojitev na lastno željo - pravica do razlike plače - izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Revidentka ni mogla imeti istočasno statusa upokojenke in delavke v delovnem razmerju, zato sodišče ni imelo pravne podlage za odločitev, da ji je delovno razmerje trajalo tudi po tem, ko je bila starostno upokojena in je njen tovrstni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Odločitev delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja tožniku je upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o njegovih pravicah in obveznostih. Pismenemu odpravku sklepa, ki ga je izdal direktor podjetja, je zato glede na ugotovljeno naravo odločitve delavskega sveta pripisati le procesne učinke.
ZDR (1990) člen 29, 33, 33/1, 33/1-3, 35, 35/2, 36d, 36d/2. ZPIZ (1983) člen 24.ZPIZ člen 24.
starostna pokojnina - dokup zavarovalne dobe - predčasna pokojnina - upokojitev na lastno željo delavcev
Tožena stranka - delodajalec - ni izvedla postopka za ugotavljanje, da delo tožnikov trajno ni potrebno po določbah ZDR (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91). Tožniki so se upokojili na lastno željo po določbi 24. člena takrat (1990 in 1991) veljavnega ZPIZ (Uradni list SRS in SR, št. 27/83 do 10/91). Tožniki zato ne morejo uspešno zahtevati, da jim tožena stranka dokupi zavarovalno dobo po določbah ZDR.