promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - kumulativni pogoji
Zakon nudi pravno varstvo predkupnemu upravičencu z možnostjo, da zahteva razveljavitev prodaje, le če predkupni upravičenec zahteva hkrati sklenitev prodajne pogodbe zase. Sicer takšnega varstva ni.
ZKP zaradi zagotavljanja pravice do obrambe pridržanega osumljenca določa odreditev pridržanja po preiskovalnem sodniku za nadaljnjih 48 ur, ko je osumljencu zagotovljenih 24 ur, da si izbere zagovornika po lastni odločitvi, če se zanj sam odloči.
ZPP (1977) člen 8, 354, 354/1, 354/2-10, 385, 385/3.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Revizijsko sodišče ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodb prve in druge stopnje in s tem tudi ne, ali je dejansko stanje ugotovljeno pravilno in v celoti. Za revizijsko sodišče so dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe obvezna podlaga za odločanje v revizijskem postopku.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Nevarna je tista dejavnost, ki ustvarja ob normalni, pričakovani in izkustveni izvedbi povečano tveganje. Premik 200 kg težke železne blagajne ob zidu, ob primarni izbiri manevra ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno; delodajalec, ki je svojemu delavcu tak premik naročil, odgovarja le krivdno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obs. S. O. uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se ne strinja z dokazno oceno sodišča, ki ni le na podlagi izpovedbe oškodovanega D. S., pač pa tudi z oceno zagovorov obsojencev ugotovilo, da so storili očitano kaznivo dejanje. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 567, 567/1.ZDen člen 88, 89. ZPP (1977) člen 56, 56/1, 489a.ZS člen 99, 99/2-2.
zakup - plačilo zakupnine - razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - gospodarski spor
ZDen prepoveduje razpolaganje z nepremičninami oziroma s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, od dneva uveljavitve zakona dalje, to je od 7.12.1991. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da mora toženka izpolniti svojo obveznost iz zakupne pogodbe z dne 25.9.1990, torej iz časa pred uveljavitvijo ZDen, z njo ni prekršena prepoved razpolaganja, ker za sklenitev te pogodbe ZDen še ni mogel veljati. Pogodba tudi ni fiktivna in špekulativna v smislu 89. člena ZDen. Da bi bila nepremičnina že vrnjena denacionalizacijski upravičenki, pa revidentka ne zatrjuje.
ZDen nima drugačnih določb glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP, ker vloga ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oz. listinami, med temi tudi s pooblastilom za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 68. čl. ZUP in vlogo zavrgla.
Ker je 6. člen zakona o sodiščih združenega dela določal oficialno vodenje postopka, 24. člen istega zakona pa, da je pred sodišči združenega dela udeleženec v postopku vsak, ki je nosilec pravic in dolžnosti v razmerju, o katerem se odloča, je bila ob vložitvi tožbe (predloga), glede na to, da je bil zahtevek postavljen na plačilo plače (osebnega dohodka), plačilo razlik v plači in na plačilo odpravnine zoper delodajalca in njegove pravne naslednike, kar nedvomno predstavlja spor o medsebojnih pravicah delavca iz medsebojnega razmerja v združenem delu (19. člen ZSZD), za odločanje podana pristojnost sodišča združenega dela.
Tožnica zahteva, da ji tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih, poravna škodo, ki ji jo je povzročil lečeči zdravnik s prepozno vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine zaradi telesne okvare. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS, ne gre pa tudi za spor o odškodnini za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj bi morala za ugotovitev pristojnosti po tem določilu biti škoda povzročena zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ne pa zaradi malomarnosti tretje osebe. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče.
dovoljenje za začasno prebivanje - humanitarni razlogi - objektivne okoliščine, ki pomenijo ogrožanje osebne varnosti tujca
Upravičen objektivni razlog, ki pomeni ogrožanje osebne varnosti tujca, je podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka zase ne predstavlja upravičenega razloga, vse skupaj pa so lahko upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, tudi iz humanitarnih razlogov.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve - zahteva vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju hišnega pripora
Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4.odst.420.čl. ZKP). Navedena izjema se izrecno nanaša le na pripor in torej ne velja za hišni pripor. Tudi določba 6.odst. 199.a čl ZKP glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ali podaljšanju hišnega pripora ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu.
nujni delež - trditveno in dokazno breme strank - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ki je zaradi neprikrajšanega nujnega deleža tožbeni zahtevek zavrnila, je tožeča stranka v pritožbenem postopku začela svoj tožbeni zahtevek utemeljevati tudi z vsebino darilne pogodbe z dne 16.2.1976. Tako ravnanje tožeče stranke pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, v nasprotju z določbami ZPP/77, saj predstavlja nedovoljeno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/99).
Odločitev Slovenske razvojne družbe (sklep o izbiri najugodnejšega kupca delnic v postopku sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja) in sklenjena pogodba s kupcem nista upravna akta, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe) za vstop v obligacijskopravna razmerja. Gre torej za civilni spor, za katerega ni pristojno upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču še naprej odgovarja zapustnikovemu upniku za zapustnikove dolgove solidarno s sodediči do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
zamudne obresti - povrnitev negmotne škode - zavarovanje pred odgovornostjo - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - lastna pravica zavarovanca in direktna tožba - plačilo nespornega dela zavarovalne vsote
ZOR ureja zavarovanje v XXVII. poglavju, obveznosti zavarovalnice pa v 4. odseku tega poglavja. Ta odsek pa ne govori le o strankah zavarovalne pogodbe (sklenitelju zavarovanja in zavarovancu), ampak tudi o "upravičencu" (920. člen), "prinosniku police", "zahtevku koga drugega, ki se na polico sklicuje", "zahtevku tretjega pri prostovoljnem zavarovanju pred odgovornostjo" itd. (921. člen). To pa pomeni, da določbe 4. odseka ZOR (919. do 921. člen) ne veljajo le za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja zavarovanec kot pogodbena stranka iz zavarovalne pogodbe, ampak tudi za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja oškodovanec (ki sicer ni pogodbena stranka zavarovalne pogodbe) na podlagi z zakonom priznane lastne pravice do odškodnine iz zavarovanja (že omenjeni 941. člen ZOR). Zakonska določba o actio directa je sprejeta tudi v oškodovančevo korist in ni videti razloga, zakaj naj ne bi zakon silil zavarovalnice, da ravna enako hitro pri izplačilu tako oškodovancu kot zavarovancu.
Določba 919. člena ZOR (ki je v 4. odseku XXVII. poglavja ZOR) ne izključuje zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, saj govori o izplačilu odškodnine (brez razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo) ali v zavarovalni pogodbi določene vsote.
V ZOR so za izpolnitev zavarovalnice določeni kratki roki. Smisel določila 919. člena ZOR je tedaj v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej uresniči upravičene zavarovančeve in/ali oškodovančeve interese (kadar ta uveljavlja z neposredno tožbo lastne pravice iz zavarovanja). Zato mora celo v primeru, ko se znesek njene obveznosti ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem.
ZUS člen 69, 69/2.ZZLPPO člen 51.ZLPP člen 13, 13/3.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Čeprav sodišče pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe presoja izpolnjenost oz. neizpolnjenost pogojev iz 69. člena ZUS, mora vendarle najprej ugotoviti, ali je stvarno pristojno za odločanje o predmetu spora.