podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do nevarnih razmer pri odpiranju vrat prišlo zato, ker rudnik ni izvršil potrebnih varnostnih ukrepov. Ob taki ugotovitvi pa je pravno pravilna odločitev, da tožena stranka ne odgovarja na podlagi pravil o objektivni odgovornosti, temveč na podlagi pravil o subjektivni, krivdni odgovornosti.
skrajšani postopek - pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga - pristojnost za odločanje o pritožbi - vročitev obtožnega predloga obdolžencu - vročitev obtožnega predloga priprtemu obdolžencu
Tako v primeru odreditve kot podaljšanja pripora je nujen pogoj za takšno odločitev obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Po vložitvi obtožnega predloga je takšen sum moč preizkušati oz. ga lahko obdolženec in njegova obramba učinkovito izpodbija, le če sta seznanjena z vloženim obtožnim aktom obenem z ostalimi podatki spisa. Sodišče mora zato v primeru, ko je obdolženec v priporu, vročiti obtožni predlog v 24 urah po prejemu v skladu s 1.odst. 273.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP.
Po določbi 2.odst. 272.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP o podaljšanju pripora po vloženem obtožnem predlogu odloča s sklepom sodnik okrajnega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa v skladu z določbo 1.odst. 402.čl. ZKP sodišče druge stopnje na seji senata.
ZPP (1977) člen 189, 292, 313, 313/3, 329/2, 400, 400/1.
nasprotna tožba - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - ločeno obravnavanje nasprotne tožbe - formalno procesno vodstvo - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Nasprotna tožba ni le obrambno sredstvo zoper tožnikovo tožbo, ampak je samostojna tožba. Z vložitvijo nasprotne tožbe dobimo dve samostojni pravdi, ki sta lahko združeni v enotno obravnavanje.
Odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotne tožbe ne bo obravnavalo skupaj s tožbo, in odločitev pritožbenega sodišča, da je za obravnavanje nasprotne tožbe glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče, predstavljata sodni odločitvi, s katerima o tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 57. ZUS člen 16, 23, 23/3, 50, 50/2, 51, 51/1, 59, 59/1, 72, 72/2. ZPP (1977) člen 342, 342/1.
lokacijsko dovoljenje
Glavna obravnava ni potrebna, če sodišče presodi, da k tožbenim navedbam predloženi dokazi ne kažejo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 50. čl. ZUS).
Če je po PUP določeno zemljišče predvideno za gradnjo, mejaš ne more v lokacijskem postopku uspeti z ugovorom, da je zemljišče za gradnjo prestrmo. Mejaš oz. sosed ne more vplivati na odločitev o lokaciji objekta z ugovori, ki nimajo podlage v predpisanih pogojih. Zato ne more uspeti z ugovori, ki kažejo na to, da se ne strinja s pogoji gradnje na podlagi strokovnih rešitev v okviru PUP in predpisanih normativov ter izdanih predpisanih soglasij.
Odločitev Slovenske razvojne družbe (sklep o izbiri najugodnejšega kupca delnic v postopku sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja) in sklenjena pogodba s kupcem nista upravna akta, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe) za vstop v obligacijskopravna razmerja. Gre torej za civilni spor, za katerega ni pristojno upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevane kršitve določb kazenskega postopka po 8. in 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP vložnik opira na lastne ugotovitve in ne na dejstva in okoliščine, ki so bile ugotovljene v teku rednega postopka. Iz enake podlage izvaja tudi trditve o kršitvah ustavnih človekovih pravic. Tudi v tem delu zahteva za varstvo zakonitosti v bistvu napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP v postopku po zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Da gre v resnici pri izvajanjih vložnika zgolj za vprašanje pravilnosti utemeljenega dejanskega stanja, je jasno razvidno iz njegovega stališča, da bi sodišče moralo dokazati, da je obsojeni Ž. kritičnega dne prodajal mamilo iz "dveh virov" in nato o tem navesti razloge... Po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
nujni delež - trditveno in dokazno breme strank - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ki je zaradi neprikrajšanega nujnega deleža tožbeni zahtevek zavrnila, je tožeča stranka v pritožbenem postopku začela svoj tožbeni zahtevek utemeljevati tudi z vsebino darilne pogodbe z dne 16.2.1976. Tako ravnanje tožeče stranke pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, v nasprotju z določbami ZPP/77, saj predstavlja nedovoljeno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/99).
ZUS člen 69, 69/2.ZZLPPO člen 51.ZLPP člen 13, 13/3.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Čeprav sodišče pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe presoja izpolnjenost oz. neizpolnjenost pogojev iz 69. člena ZUS, mora vendarle najprej ugotoviti, ali je stvarno pristojno za odločanje o predmetu spora.
Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču še naprej odgovarja zapustnikovemu upniku za zapustnikove dolgove solidarno s sodediči do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
Če stečajni dolžnik pri vnovčevanju svojega premoženja prodaja tudi pogodbeno terjatev do dolžnika X in se z njim dogovori za zmanjšanje terjatve in za drugačni rok plačila, pomeni tak dogovor spremembo pogodbe o višini terjatve in roka plačila, ne pa posebnega odplačnega pogodbenega odstopa terjatve od stečajnega dolžnika kot cedenta na dolžnika X kot cesionarja.
Revizija ima tedaj prav, da ne gre pri navedeni "pogodbi o odplačnem prenosu terjatev" ne gre za pravni institut prenovitve iz 348. člena ZOR, saj se stranki v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili niti za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, temveč sta le obseg obveznosti in rok plačila soglasno spremenili. Stranki sta tako dosegli sporazum o likvidaciji kreditnega razmerja.
Zakonitost upravnega akta oz. posamičnega akta in dejanja sodišče presoja v mejah tožbenega zahtevka. Če iz zahtevka ni razvidno, za kateri upravni oz. posamični akt stranka uveljavlja sodno varstvo, tudi ni jasno sporno razmerje, za katero se zahteva začasna ureditev stanja, kar je eden izmed bistvenih pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
Postavlja se vprašanje, ali sta tožena stranka in upravni organ prve stopnje pravilno ugotovila upravičenca do denacionalizacije, v primeru, da gre v predmetni zadevi za dve različni osebi, pri čemer je bilo prvi podržavljeno premoženje, drugi pa le odvzeta predmetna parcela iz posesti.
V kolikor so bili poslovni prostori dejansko nacionalizirani osebi, ki je bila ob nacionalizaciji teh prostorov jugoslovanska državljanka (9. člen ZDen), je pri reševanju denacionalizacijskega zahtevka treba upoštevati možnost vrnitve teh prostorov tej osebi, ne glede na to, da je sedaj tuja državljanka.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Objektivni petletni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve iz drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89; v nadaljevanju: ZOR) prične teči, odkar je škoda nastala. Tožnikovo zdravstveno stanje po poškodbi se je stabiliziralo s popolno izgubo sluha v letu 1989, zato odškodninska terjatev za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti v času vložitve tožbe dne 11.5.1990 še ni zastarala.
URS člen 26, 33, 67, 67/1. ZTLR člen 50, 50/1, 70, 70/3, 78.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbenega zahtevka - posest stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - motenje posesti stvarne služnosti - obseg posestnega varstva - vrnitev v prejšnje stanje
V 3. odstavku 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) ima posest stvarne služnosti tisti, kdor dejansko uporablja nepremičnino drugega, in sicer v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Zaradi tako opredeljene posesti pravice je razpravljanje o motenju posesti stvarne služnosti vedno povezano tudi z ugotavljanjem pravice do stvarne služnosti.