Pravilnik o varstvu pri delu na železnicah člen 22, 22-1. Navodilo o premiku številka 42, 42-51.ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost železniškega podjetja - skrajna skrbnost - nesreča pri delu - prečkanje železniškega tira - pravno mnenje - odškodnina za smrt bližnjega
Drugi del pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Poročilo o sodni praksi VSS št. 1/93), ki se nanaša na delni krivdni prispevek k nastanku škode v železniški prometni nesreči, se nanaša na oškodovanca, ki ni delavec v železniškem prometu oz. na tretjo osebo, ki je v takšni ali drugačni vlogi (potnik, pešec, ki se znajde v bližini vlaka ali ki prečka progo) in le zanj pravno mnenje sprejema merilo povprečne skrbnosti.
Če gre za delovno nesrečo je potrebno tehtati na eni strani odgovornost delodajalca za dejavnost, ki jo opravlja, na drugi strani pa odgovornost ustrezno usposobljenega delavca za takšno dejavnost. Pokojni poškodovanec je bil izkušen železniški delavec premikač (kot tak je delal od leta 1972), ki je vsa ravnanja in nevarnosti v povezavi s premikom vlakovne kompozicije po železniški postaji poznal.
Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve, ki ga je zapuščinsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (Ul. SRS št. 15/76, 23/78) povzelo v sklep o dedovanju, v obravnavani zadevi po svoji temeljni lastnosti predstavlja pogodbo civilnega prava, katere kavza je bila ekvivalentnost. Zato je izpodbojen pod enakimi pogoji in razlogi, kot veljajo za take pogodbe.
vzgoja in varstvo otroka po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - pravica otroka, da pove svoje mnenje - koristi otroka
Ko sodišče ob razvezi zakonske zveze odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, mora predvsem upoštevati koristi otrok. Interesi staršev so pri tem manj pomembni. Njihove želje sodišče upošteva samo tedaj, če so v skladu s koristmi otrok.
V procesni situaciji, ko gre za molk pritožbenega organa in bo tožena stranka morala v izvrševanju izpodbijane sodbe izpeljati še postopek na drugi stopnji in odločiti o tožnikovi pritožbi, se sodišče v tem upravnem sporu - ne na prvi, ne na drugi stopnji - ne more spuščati v vprašanje, ali tožniku gre oz. ne gre položaj stranke v samem upravnem postopku, pač pa mora o tem presoditi tožena stranka, ko bo odločala kot organ druge stopnje.
ZPN člen 8.ZLPP člen 4, 4/1.ZZLPPO člen 4, 5, 5/1, 6, 6/1.
lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - prodaja nepremičnine v družbeni lasti - ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti
Družba potem, ko je zaradi zaključka lastninskega preoblikovanja prešla v celoti v zasebno lastnino, ne more več uveljavljati ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v nasprotju z 8. členom ZPN v času, ko je bila še v družbeni lastnini.
ZUS (1977) člen 10, 10/1-1. ZUS člen 94, 94/1. ZNKD člen 29, 30, 30/2.
naravna in kulturna dediščina
Če je že bila izdana odločba o začasni razglasitvi za kulturni spomenik (29. člen) in še ni potekel rok začasne razglasitve, ni mogoče glede istih objektov, ki so bili že predmet začasne razglasitve, kasneje ponovno izdati akta o začasni razglasitvi (30. člen).
Besedne žalitve in neustrezno tožnikovo ravnanje, ko je podrl tožencu ograjo, niso podlaga za sokrivdo v okoliščinah, v kakršnih je toženec poškodoval tožnika. Toženec, ki je od tožnika mlajši in telesno močnejši, je z udarcem v glavo s posledicami zlomov obraznih in čeljustnih kosti močno presegel predhodni besedni obračun.
ZUN člen 54, 54/1, ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/2, 73.
lokacijsko dovoljenje - gradnja nadomestnega objekta - pravila postopka
Izdaja sodbe brez glavne obravnave ni vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe (2. odst. 72. čl. ZUS), ker je sodišče odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku; poleg tega je nobena od strank ni zahtevala (2. odst. 50. čl. ZUS).
Gradnja nadomestnega objekta je po naravi take lokacije praviloma nova gradnja, če zazidalni načrt glede tega nima posebnih določb. Ker tudi po presoji pritožbenega sodišča ni jasno, ali v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje res kaže le na uporabo pogojev, ki veljajo za spremembe na obstoječih stanovanjskih objektih, bi morala tožena stranka (in pred njo že organ prve stopnje) to posebej ugotoviti in skladnost lokacije z zazidalnim načrtom obrazložiti.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobrovernost - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Zaradi morebitne napake v popisnem listu zemljiške knjige glede narave (in površine) zemljiški posestnik ne more uspeti s trditvijo, da je priposestvoval nepremičnino - če jo je hkrati z njim uporabljal zemljiškoknjižni lastnik v dobri veri in v zaupanju v zemljiško knjigo - če svoje pravice, pridobljene s priposestvovanjem, ni vknjižil, preden je zemljiškoknjižni lastnik pridobil nepremičnino.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti
Tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti je mogoče prisoditi denarno odškodnino. Toda to velja za pomembno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ne pa, kadar gre le za omejenost pri posamezni dejavnosti.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZKZ člen 112, 112/1. ZKZ (1986).
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bila odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča enkrat že plačana in gre pri prvem in drugem lokacijskem dovoljenju ter pri obeh odločbah o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti za enako pravno in dejansko podlago (isti investitor, isto zemljišče, enak objekt), mora tožena stranka, če gre za izpolnitev obveznosti iz pravnomočne odločbe, to upoštevati in presoditi, ali in v kolikšnem obsegu sta tožnika (sploh še) zavezana k plačilu odškodnine ob upoštevanju ZKZ ( 1986 ) in preh.dol. 1.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZUP člen 68.
ugotovitev državljanstva - nepopolna vloga
Če je organ prve stopnje v konkretni zadevi ugotovil, da je pritožbo zoper njegovo odločbo vložila nepooblaščena oseba, takšne pritožbe ne bi smel takoj zavreči, temveč bi moral izvesti postopek po 68. členu ZUP. Storiti bi moral, kar je treba, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem se mora to zgoditi. Ker organ prve stopnje ni tako ravnal, tožena stranka pa je celo pritožbo zoper odločbo prve stopnje zavrgla kot nedovoljeno, je tudi njena odločba nezakonita.
ZOR člen 60. ODZ paragraf 870.ZDen člen 3, 3-8, 5, 72, 72/1, 90, 90/2.ZNP člen 37.
nepravdni postopek - denacionalizacija - sila, grožnja, zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - utemeljen strah - sklenitev izročilne pogodbe - aleatorna pogodba
Odplačnost je eden od indicev o tem, ali je prišlo do sile ali grožnje pri sklepanju pogodb, za katere denacionalizacijski upravičenci trdijo, da so bile sklenjene v takšnih okoliščinah.
Sodišča ga upoštevajo v povezavi z drugimi okoliščinami, ki nedvoumno kažejo na to, da je šlo za prostovoljno sklenjen odplačni posel, praviloma pri odsvojitvi posameznih nepremičnin ali premičnin.
Strah očeta za sina, ki je bil takrat v kazenskem postopku, in sicer najprej obsojen na smrt, kasneje pa mu je bila ta kazen spremenjena v dolgo zaporno kazen, je pravno odločilen strah za bližnjega.
Že iz same okoliščine, da je upravičenec izročilno pogodbo sklenil s tedanjo Federativno Republiko Slovenijo ter da je bil sin tedaj v zaporu, medtem ko je hči morala pustiti službo (delala je kot inženir kemije v barvarni tkanin), kažejo na pritisk državnih oblasti, ne glede na konkretno osebo, ki je ta pritisk izvajala. V takšnih primerih konkretno izvajanje nasilja nad upravičencem, ki bi se kazalo z drugačnimi in direktnimi načini pritiska, ni več pravno odločilno.
Strah za lastno družino, potek vrste procesov zoper tedanje trgovce, kakor tudi bližajoči se Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, so v obravnavanem primeru zadostni za presojo, da je šlo za utemeljen strah in s tem pravno odločilno grožnjo, ki je podlaga za vrnitev premoženja na podlagi 5. člena ZDen.
borzno posredniška družba - hujša kršitev predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji - nakazilo kupnine
Sklep o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji določa v prvi točki četrtega odstavka 18. člena, da mora borzno posredniška družba kupnino iz posla, ki ga je sklenila za račun stranke, nakazati stranki naslednji delovni dan šteto od prejema kupnine. Ravnanje v nasprotju s to določbo je pri zadržanju zneska 65.623.201,50 SIT hujša kršitev predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji iz prve alinee 65. člena ZTVP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje pravilnosti ugotovitve, da je obdolženec odpeljal s kraja prometne nezgode in se nanj vrnil zgolj zato, ker ga je k temu prisilil voznik, ki mu je sledil, ni vprašanje zakonitosti odločbe o kazni oz. pravilne uporabe 41.čl. KZJ, ampak vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga po izrecni določbi 2.odst.
420.čl. ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 115, 115/2, 186, 186/2, 242, 242/2, 265, 271,289, 294, 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 382, 382/2, 389/2, 400, 400/1. Pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (1971) člen 4, 4/1.ZOR člen 562, 562/1.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - objektivna kumulacija zahtevkov - preložitev naroka na predlog stranke - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - posojilo - vrnitev posojila
Sodnik se lahko prepriča o opravičljivosti izostanka stranke (priče) z naroka, če gre za zdravstvene razloge, na podlagi relevantnih okoliščin in zdravniškega potrdila, iz katerega mora biti razvidno, kdaj je bil pacient pregledan, diagnoza in njegovo zdravstveno stanje.
ZSS člen 29, 29/1-7. ZUS člen 10, 10/1-3, 60, 60/1-2, 60/3.
imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
Sodišče je odpravilo izpodbijano odločbo, ker tožena stranka (Sodni svet RS) večinoma sploh ni razčiščevala okoliščin v zvezi s kandidaturo tožeče stranke za predsednika okrožnega sodišča po prejšnji sodbi, s katero je odpravilo prejšnjo zavrnilno odločbo tožene stranke, pač pa je že prejšnjim navedbam, da naj bi tožeča stranka kot kandidat za predsednika okrožnega sodišča ne izpolnjeval kriterijev, ki jih določa ZSS, dodala še nove, ne da bi se v celoti ukvarjala s konkretno vsebino teh kriterijev in okoliščin v zvezi s kandidaturo.