ZPPSL člen 99, 99/2, 100, 100/1, 104, 104/1, 104/2, 125, 125/1, 129, 129/1. ZIP člen 251a.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajna masa - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaključek stečajnega postopka po členu 99/2 ZPPSL
Za oblikovanje stečajne mase je odločilno premoženjsko stanje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, v stečajno maso pa gre tudi premoženje, ki ga pridobi stečajni dolžnik do zaključka stečajnega postopka. Vanjo spada tudi premoženje pridobljeno z uspelim izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj. Te možnosti pa stečajno sodišče v zvezi z uporabo člena 100/1 ZPPSL ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak samo če upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso (pripomba: ni še upoštevana dopolnitev člen 100/1 ZPPSL, objavljena v Uradnem listu št. 52/99).
ZGD člen 50, 55, 58, 58-2A, 67, 451, 451/2. Kontni okvir za gospodarske družbe konto 94. Slovenski računovodski standardi številka točka 8, 8-8, 24-1. ZRev člen 5, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - nominalno povečanje osnovnega kapitala z revalorizacijskim popravkom - revalorizacijske rezerve
Ni pomisleka proti temu, da se nominalno v registru poveča osnovni kapital (ki je tisti del celotnega kapitala, ki so ga vpisali oz. vplačali delničarji) tudi na račun revalorizacije, ki se izvede z oblikovanjem revalorizacijskega popravka. Če bi se revalorizacija ne izvedla, bi se s tem avtomatično povečal čisti dobiček, ki bi se kot nerazporejen lahko uporabil tudi za povečanje osnovnega kapitala. Pri tem pripada povečana vrednost kapitala posameznim družbenikom v razmerju njihovih deležev v osnovnem kapitalu; to razmerje se z povečanjem osnovnega kapitala ne poruši.
ZIP člen 267.ZIZ člen 55, 55/1-8, 67, 67/1-2, 239, 278, 278/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - prenehanje začasne odredbe
Odločilne za začasno odredbo so okoliščine, ki obstojajo v času njene izdaje.
Zmotno je zato materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki je spremenilo spodbijani sklep sodišča prve stopnje zato, ker je bilo začasni odredbi po njeni izdaji ugodeno tako, da je upnik prišel v posest spornih MRP. Namreč ravno zaradi tega je vendar bila potrebna in izdana začasna odredba, da upnik doseže svoj pravno dopusten cilj. Načelno enako velja tudi za sodbe oziroma sploh za sodne odločbe, da se izdajo zato, da se izvršijo, četudi prisilno. Po njihovi izvršitvi ni nobenega razloga, da bi se ravno zaradi izvršitve razveljavljale kot pravna podlaga, ki je narekovala in opravičevala izvršitev.
Kot vrednost spornega predmeta se vzame po določilu prvega odstavka 35. člena ZPP samo vrednost glavnega zahtevka, ki predstavlja podlago za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča in pravice do revizije. V bistvenem enaka je tudi določba drugega odstavka 186. člena ZPP, ki še določa, da mora tožnik navesti v tožbi tudi vrednost spornega predmeta, kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Vrednost spora pri denarnih terjatvah opredeljuje iztoževani znesek (ki ga vrednostno ni potrebno in tudi ni mogoče še kako drugače opredeliti). V tem primeru glavnica v revizijskem postopku ni sporna ampak le zamudne obresti (ki so stranska terjatev po določilu drugega odstavka 35. člena ZPP). Obresti (ne glede na to ali se uveljavljajo kot postranska terjatev ali pa kot glavni zahtevek)
zanesljivo predstavljajo denarno terjatev. To terjatev pa je mogoče v smislu določila 35. člena in drugega odstavka 382. člena ZPP opredeliti le z zneskom in ne zgolj vrednostno kot se ocenjujejo nedenarne dajatve po tretjem odstavku 382. člena in drugem odstavku 40. člena ZPP.
odločanje brez glavne obravnave - imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
S tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo brez glavne obravnave in tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je ni izvedlo (čeprav je tožnik zahteval glavno obravnavo, so bila sicer po presoji pritožbenega sodišča kršena pravila postopka (1. in 2. točka 50. čl. ZUS), vendar ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, zato opustitev glavne obravnave ni vplivala, niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe (2. odst. 72. člena ZUS ). Glede na omejevalne pogoje predstavlja odločanje v stvari izjemo pri odločanju po 1. odstavku 61. člena ZUS. Glede na določbo 130 člena Ustave RS, ki določa, da sodnika voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ni dopustno, da bi sodišče v upravnem sporu s svojo meritorno odločitvijo prevzelo funkcijo predlagatelja.
ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 111, 112, 112/1, 1093. ZPP (1977) člen 77, 77/1.
izpodbojne pogodbe - izpodbijanje sodne poravnave - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopka
Po določilu 1093. člena ZOR za pogodbo o poravnavi veljajo tudi splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. Pogodbo pa je proti volji druge stranke oziroma pogodbenika možno razveljaviti le v primeru, če so bili ugotovljeni razlogi, zaradi katerih je ta izpodbojna (prvi odstavek 112. člena ZOR). Ker v obravnavanem primeru v postopkih na nižjih stopnjah niso bile ugotovljene okolnosti, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna poravnava lahko neveljavna (posebno členi 60 do 65 ZOR), sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, ko sta tožbeni zahtevek tožnikov zavrnili.
V pravdi običajno nastopa tožnik kot upnik in toženec kot dolžnik iz materialnopravnega razmerja. Na podlagi takega razmerja je prvi aktivno in drugi pasivno legitimiran k stvari. Kadar pa zakon oziroma poseben predpis daje komu pravico, da sodno uveljavlja tujo materialno pravico, ta sicer nima stvarne aktivne legitimacije pač pa zgolj procesno. Tako procesno aktivno legitimacijo ima po določilu 131. člena Zakona o dedovanju (ZD) začasni skrbnik, ki je upravičen, da v imenu dedičev toži in je tožen, da izterjuje terjatve in podobno. Tak začasni skrbnik toži in je tožen kot organ v postopku (primerjaj: Juhart: Civilnoprocesno pravo 1961, stran 175 in naslednji; dr. Rijavec: Dedovanje 1999). Tako stališče, ki ima oporo v vsebini same spredaj citirane norme, je utemeljeno tudi zato, ker omogoča postavitev takega začasnega skrbnika tudi v primerih, ko po zapustniku sploh ni dedičev (ali vsaj to ni vedno znano vnaprej). Okolnost, da ta začasni skrbnik lahko nastopa kot zastopnik dedičev (kar je stališče vrste pravnih teoretikov kot na primer dr.
Zupančiča, dr. Gavelle) in kar je procesnopravno gledano manj (ali vsaj znotraj) ne jemlje začasnemu skrbniku kot organu spredaj ugotovljenega položaja.
ZGD člen 283, 284, 284/1, 284/2, 284/3, 286, 286/1.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšine - pooblastilo manjšinskim delničarjem za sklic skupščine - objava predlogov za skupščinske sklepe
Smiselno je treba povzeti iz določila 284. člena ZGD, da imajo manjšinski delničarji pravico zahtevati od sodišča, da jih pooblasti za sklic skupščine, ali pa, če je uprava sicer sklicala skupščino, da jih pooblasti za objavo predmeta, o katerem naj sklepa skupščina, vse to seveda le pod pogojem, če ni bilo ugodeno zahtevi delničarjev za sklic skupščine oziroma za objavo predmeta. Ob sklicu skupščine pa so seveda delničarji dolžni v skladu z že citirano dolžnostjo iz 286. člena ZGD objaviti predlog za skupščinske sklepe.
odločanje brez glavne obravnave - izvedba lastninskega preoblikovanja - začasna odredba - ovire za vrnitev v naravi
Če je med strankama upravnega spora sporno, kdaj je bilo izvedeno lastninsko preoblikovanje, bi se v primeru glavne obravnave (če bi bila ta opravljena) navedena okoliščina lahko pojasnila. To pomeni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odst. 72. čl. ZUS), saj je navedena kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Že narava same začasne odredbe kot takšne terja hitro odločanje, zato ne pride v poštev procesna situacija, na katero napotuje sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, namreč naj upravni organ prekine postopek glede začasne odredbe do rešitve drugih postopkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS04903
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 54, 54/2, 382, 400, 400/4.ZPP člen 420, 420/1. ZUKZ člen 46, 47, 61, 61/1-3, 61/2, 62.
razveza zakonske zveze - revizija - dovoljenost revizije v zakonskih sporih - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Ker ZPP 1977 vložitve revizije v zakonskih sporih (ki so statusni in ne premoženjski spori) ni urejal, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je v 76. členu prepovedoval revizijo le v primeru, če je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali izrečena za neveljavno, je v danem primeru revizija dovoljena.
Primere za tujce urejajo pravila o mednarodni pristojnosti, ki se - za razliko od pravil o stvarni, krajevni in funkcionalni pristojnosti, ki nam povedo, katero sodišče je konkretno pristojno za sojenje - nanašajo na pristojnost sodnega sistema neke države kot celote v razmerju do sodnih sistemov drugih držav.
začasna odredba - prenos nepremičnine v začasno uporabo
Po določbi 68. čl. ZDen lahko upravni organ odredi prenos nepremičnine v začasno uporabo upravičencu, ne pa tudi skrbniku za posebne primere po 3. odst. 67. čl. ZDen. Skrbnika za posebne primere lahko upravni organ z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje, ne pa v začasno uporabo po 68. členu ZDen.
ZIP člen 50, 50-3, 50-12, 53, 54. ZPP (1977) člen 187, 187/1, 190, 190/1.
nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo - procesne predpostavke - pravni interes za ugotovitveno tožbo - zavrženje tožbe
Izvršilno sodišče presodi, ali so razlogi, navedeni v ugovoru zoper izvršilni sklep taki, da bo o njih odločilo samo, ali pa so taki, da mora o njih na podlagi določbe 54. člena ZIP odločiti sodišče v pravdi ali drug organ v ustreznem postopku. Šele sklep o napotitvi na pravdo da dolžniku možnost, da vloži tožbo z zahtevkom na nedopustnost izvršbe.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - denarna odškodnina - strah
Izvajanje vojaških vaj s preskakovanjem dvovišinske gredi je nevarna dejavnost. Elementa nevarnosti sta višina ovire in sorazmerno zahteven način preskakovanja, kar zlasti pri manj spretnih in telesno manj sposobnih vojaških obveznikih povečuje verjetnosti padcev, trda podlaga pa povečuje nevarnost poškodbe pri padcu. Ker je bilo premagovanje ovir obvezno, je s tem odgovornost za škodo, ki nastane iz tega, prešla na toženo stranko (173. in 174. člen ZOR).
Strah zaradi morebitnega neugodnega izida zdravljenja pri sorazmerno lahki poškodbi, ko med zdravljenjem ni bilo nobenih zapletov, ni dosegel intenzivnosti, ki je pogoj za priznanje odškodnine iz tega naslova. Vsakršna zaskrbljenost, ki niti nima podlage v poteku zdravljenja, ne more biti podlaga za odškodnino iz tega naslova.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 201, 201/3. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 392.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - gladka talna obloga kot nevarna stvar - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost kot pravni standard - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zaradi njene poslovne (bančne) dejavnosti je tožena stranka dolžna zagotoviti varnost hoje njenim komitentom in ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajih. V okviru tako zastavljene poklicne dejavnosti je izbira gladke talne obloge, ki postane v deževnem vremenu zdrsljiva posebej v območju vhoda, neustrezna. Mokra in spolzka (neustrezna) talna obloga postane nevarna stvar, katere imetnik (tožena stranka) odgovarja za škodo zaradi zdrsa in padca po načelu vzročnosti (173. člen ZOR, Zakona o obligacijskih razmerjih).
Posebno težka invalidnost je pravni standard, katerega razlaga je že pojmovno restriktivna. Za njegovo uporabo ne zadošča vsaka težka invalidnost; ugotavljanje posebno težke invalidnosti je odvisno od individualnih značilnosti invalidovega stanja, odškodninski zahtevek iz tega naslova pa se presoja tudi glede na duševne bolečine zaradi prikrajšanja, ker oškodovanec zaradi invalidnosti drugega ne more v polnem obsegu uresničevati pravic svoje osebnosti.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vračanje skupnih prostorov, delov in naprav
Tožeči stranki sta kot edina etažna lastnika v predmetni stavbi, na podlagi Stanovanjskega zakona, solastnika skupnih prostorov, delov in naprav v tej hiši. Stanovanjski zakon je stopil v veljavo dne 19.10.1991 in tožeči stranki sta s tem dnem postali solastnici skupnih prostorov, delov in naprav in zato ne moreta uveljavljati vračanja istih skupnih prostorov, delov in naprav še po Zakonu o denacionalizaciji, ki je stopil v veljavo kasneje, to je dne 7.12.1991.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Delavcu je mogoče očitati hujšo kršitev delovne obveznosti samo, če ja ta nedvoumno in jasno opredeljena v aktih. Ker tožena stranka hujših kršitev delovnih obveznosti, kot to pravilno ugotavlja že pritožbeno sodišče, sploh ni imela opredeljenih (opredelitev kršitve ni pokrita z določbo, kdaj delodajalec lahko delavcu odpove delovno razmerje) v svojem aktu, tožnici tudi ni mogla izreči disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela.
sodni postopek - umik tožbe - izredna pravna sredstva - revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Ugotovitveni sklep o umiku tožbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj se za izdajo takega sklepa ne ugotavlja dejanska podlaga niti uporablja materialno pravo. Podlaga tega sklepa je procesno dejanje strank v postopku, ki temelji na njuni dispoziciji. Zato se lahko izpodbija le zaradi kršitve določb pravdnega postopka.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 35, 36a, 36b, 36b/1, 36d, 36h.
dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - postopek določanja trajno presežnih delavcev
Določba 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva -
Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če za to ni resnega razloga. Resni razlog, ki je sicer lahko tudi operativna potreba podjetja, je treba dokazati za vsakega delavca posebej, to pa pomeni, da mora biti izpeljan zahtevan postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem. Dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja je, kot je to že pravilno navedlo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi (36. h člen ZDR), na strani delodajalca.
ZTPDR člen 21. ZDR (1990) člen 17, 33, 100, 100/1, 100/1-11.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek - denarno nadomestilo - prenehanje delovnega razmerja
Če delavcu ni mogoče zagotoviti pravic iz 33. člena ZDR in mu zato te niso bile zagotovljene, je tožnik pridobil pravico do denarnega nadomestila za dobo dveh let po določbi takrat veljavnega 21. člena ZTPDR. Po poteku tega roka pa mu je na podlagi 11. točke prvega odstavka 100. člena ZDR v skladu z veljavnimi predpisi delovno razmerje prenehalo.