delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - izredna pravna sredstva - revizija
Po mnenju revizijskega sodišča bi pritožbeno sodišče moralo navesti svoje zaključke in sprejeti stališče in presoditi pritožbene navedbe, tako v zvezi z očitanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, kot tudi v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Šele s tem bi zadostilo zahtevam o vodenju pravdnega postopka in tudi omogočilo, da bi bilo izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - disciplinski postopek - vročanje pisanj - pooblastilo
Tožena stranka, ki ji je bil ugovor tožeče stranke odstopljen v pristojno reševanje, je bila ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 21. člena ZPP in 103. člena ZDR dolžna nadaljevati postopek, kot bi se začel pred njo. To pa pomeni upoštevati izkazano voljo tožnice, da procesna dejanja opravlja zanjo pooblaščenka. Ker pravilo iz 2.
odstavka ohranja v veljavi že opravljena dejanja, zaključek drugostopnega sodišča o ponovni predložitvi pooblastila toženi stranki, ne more obveljati.
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - pravica do ugovora - dokončna odločitev pristojnega organa v organizaciji - pravica do sodnega varstva po poteku roka za vložitev ugovora - izvršitev nedokončnega sklepa delodajalca
Izjemno pravico do sodnega varstva po poteku roka iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR, določeno v 105. členu ZDR, bi tožnica lahko uveljavila le do trenutka izvršitve nedokončnega sklepa tožene stranke.
Izvršilno dejanje tožene stranke, ki se je opravilo na podlagi prvostopnega sklepa, pa je predstavljalo dokončno odločitev tožene stranke (čeprav brez izdaje pismenega sklepa), ki je podvržena zakonitostim uveljavljanja pravnega varstva, kot so predpisane v 1. odstavku 83. člena oziroma 2. odstavka 80. člena ZTPDR.
ZDR (1990) člen 36d, 36d/1, 36e. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - delovno razmerje pri delodajalcu - soglasje delavca invalida - upoštevanje dejstev, ki so nastala po izdaji dokončne odločbe
Okoliščina, ki je zakonit razlog za varovanje zaposlitve, je lahko pravno upoštevna le tedaj, če nastane do dokončnosti odločbe, s katero je delavec spoznan za trajni presežek. Dejstev, ki vplivajo na pridobitev, spremembo ali izgubo pravice delavca in ki so nastala po izdaji dokončne odločbe, zato ni mogoče več pravno upoštevati.
ZPP člen 22, 22/2, 392, 393, 393/3, 393/4, 393/5, 498.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredna pravna sredstva - izključna krajevna pristojnost - preizkus po uradni dolžnosti - spor o krajevni pristojnosti - prehodne določbe ZPP
Tožba na razveljavitev sodne poravnave je v ZPP/99 v razliko od ZPP/77 urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu.
Če pa je tako, je treba obravnavani spor o pristojnosti presojati tudi v luči prehodne določbe 498. člena ZPP/99. Ta namreč določa, da se postopek opravi po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek prve stopnje končal. Če je tožba na razveljavitev sodne poravnave posebno izredno pravno sredstvo, potem je treba šteti, da se je postopek na prvi stopnji končal že s sklenitvijo sodne poravnave, torej 17.9.1993.
Če ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode (velika materialna škoda sama zase še ne pomeni težko popravljive škode), ni potrebno posebej presojati, ali bi odložitev izvršitve sporne odločbe nasprotovala javni koristi.
vojaško stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - tožba na izpraznitev stanovanja
Sklep garnizijskega poveljstva o uvrstitvi na seznam prosilcev za stanovanje ne pomeni pridobitve stanovanjske pravice.
ZOR člen 142, 142/1. Splošni pogoji za zavarovanje AO-plus-92 člen 3, 3-1, 4.
zavarovanje za škodo zaradi telesnih poškodb - splošni zavarovalni pogoji - pojem imetnika motornega vozila - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - povrnitev negmotne škode
Tožnik je imetnik vozila kljub temu, da je potem ko je lastnik vozilo dal v uporabo njemu, to vozilo zaupal v upravljanje prijatelju in je medtem prišlo do nesreče. Torej je upravičen do odškodnine po pogojih AO-plus, ker tudi ni podan noben izključitveni razlog.
ZPP (1977) člen 446, 446/2, 446/5. ZIP člen 21, 21/2.ZIZ člen 23.
izdaja plačilnega naloga - pravni interes - zavrženje tožbe - izvršba na podlagi verodostojne listine
Če tožnik vloži tožbo za izdajo plačilnega naloga, namesto izvršbe na podlagi verodostojne listine, mora izkazati pravni interes. Če tega ne stori, sodišče zavrže tožbo.
Na podlagi tožbenega zahtevka, naj sodišče navidezno pogodbo razveže, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP/77, po kateri mora sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
Zamudnih obresti ni mogoče šteti kot del odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, zato ni mogoče uporabiti določbe 216. člena ZOR.
Kadar so obveznosti zavarovane z valutno klavzulo, je treba usklajeno uporabljati valutni tečaj uporabljene tuje valute in tek zamudnih obresti po obrestni meri, ki velja za obveznosti v domači valuti.
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker tožnik navaja, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, bi moral dokazati obstoj vseh štirih elementov, ki so potrebni za nastanek vsake pogodbe, ne glede na to, ali gre za pogodbo, katere tip je opisan v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ali gre za mešano pogodbo, kot zatrjuje revident.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - enotna sodna praksa
Sodišče mora pri določanju odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode ne le individualizirati zadoščenje, ki naj bi ga predstavljala odškodnina, pač pa mora odmero odškodnin umestiti tudi v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje ter na drugi strani splošno stanje, ki vlada na odškodninskem področju in ki se odraža z odmerjanjem vseh odškodnin v državi. V skladu z navedenim mora revizijsko sodišče kot najvišje sodišče v državi v skladu z določilom 109. člena Zakona o sodiščih tudi skrbeti za enotno sodno prakso.
ZPP (1977) člen 187, 358, 358/3, 365, 369, 369/2, 369/3.ZOR člen 109, 460.URS člen 23.
privatizacija stanovanj - ničnost prodajne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pred sodiščem druge stopnje
Sprememba sodbe na drugi stopnji in zavrženje tožbe po uradni dolžnosti zaradi pomanjkanja pravnega interesa, presega pooblastila drugostopenjskega sodišča (365. člen ZPP/77) ne glede na to, da lahko sodišče druge stopnje (s sklepom) zavrže tožbo le ob hkratni razveljavitvi sodbe prve stopnje (2. in 3. odstavek 369. člena ZPP/77), ne pa ob hkratni potrditvi sodbe prve stopnje, kar je storilo sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo. Zavrženje je v določenih primerih sicer res ugodnejša pravna posledica kot zavrnitev tožbenega zahtevka, vendar pa ne vedno. Predvsem tedaj ne, ko sodišče odklanja odločanje o zahtevku (in s tem dostop do sodišča - 23. člen Ustave RS) stranki, ki je svoj pravni interes za meritorno odločitev na prvi stopnji že izkazala.
Ugotovitev nižjih sodišč, da sta se tožnik in toženec hkrati fizično spopadla (začela pretep skupaj) in da je tožnik utrpel telesne poškodbe v posledici takega spopada, je utemeljevala na nižjih stopnjah sprejeti sklep, da sta oba v enaki meri odgovorna za tožnikovo nezgodo in nastalo škodo in da je toženec zato dolžan povrniti tožniku le polovico nastale škode. Taka odločitev ima podlago v prvem odstavku 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) po katerem mora povzročitelj povrniti drugemu tisto škodo, za katero ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde, in na prvem odstavku 192. člena ZOR, po katerem ima oškodovanec pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, kadar je tudi sam kriv, da je nastala škoda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20652
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je pripor odrejen še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, kot je bilo v obravnavani zadevi, mora obrazložitev sklepa o odreditvi pripora vsebovati v tolikšni meri konkretiziran opis kaznivega dejanja, da je priprtemu osumljencu dejansko omogočena obramba.
2.odstavek obrazložitve vsebuje podroben opis posameznih prodaj heroina imensko navedenim kupcem s časovno opredelitvijo. V tem pogledu so opisi posameznih ravnanj obd. B.V. dovolj konkretizirani glede na opis kaznivega dejanja iz 1.odst. 196.čl. KZ.
Ko vložnik zahteve napada glede na ugotovljena dejstva odreditev pripora namesto hišnega pripora tudi z dodatnimi omejitvami, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti (2.odst.