ZDR (1990) člen 36d, 36d/1, 36e. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - delovno razmerje pri delodajalcu - soglasje delavca invalida - upoštevanje dejstev, ki so nastala po izdaji dokončne odločbe
Okoliščina, ki je zakonit razlog za varovanje zaposlitve, je lahko pravno upoštevna le tedaj, če nastane do dokončnosti odločbe, s katero je delavec spoznan za trajni presežek. Dejstev, ki vplivajo na pridobitev, spremembo ali izgubo pravice delavca in ki so nastala po izdaji dokončne odločbe, zato ni mogoče več pravno upoštevati.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 35, 36a, 36b, 36b/1, 36d, 36h.
dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - postopek določanja trajno presežnih delavcev
Določba 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva -
Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če za to ni resnega razloga. Resni razlog, ki je sicer lahko tudi operativna potreba podjetja, je treba dokazati za vsakega delavca posebej, to pa pomeni, da mora biti izpeljan zahtevan postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem. Dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja je, kot je to že pravilno navedlo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi (36. h člen ZDR), na strani delodajalca.
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - pravica do ugovora - dokončna odločitev pristojnega organa v organizaciji - pravica do sodnega varstva po poteku roka za vložitev ugovora - izvršitev nedokončnega sklepa delodajalca
Izjemno pravico do sodnega varstva po poteku roka iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR, določeno v 105. členu ZDR, bi tožnica lahko uveljavila le do trenutka izvršitve nedokončnega sklepa tožene stranke.
Izvršilno dejanje tožene stranke, ki se je opravilo na podlagi prvostopnega sklepa, pa je predstavljalo dokončno odločitev tožene stranke (čeprav brez izdaje pismenega sklepa), ki je podvržena zakonitostim uveljavljanja pravnega varstva, kot so predpisane v 1. odstavku 83. člena oziroma 2. odstavka 80. člena ZTPDR.
ZTPDR člen 21. ZDR (1990) člen 17, 33, 100, 100/1, 100/1-11.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek - denarno nadomestilo - prenehanje delovnega razmerja
Če delavcu ni mogoče zagotoviti pravic iz 33. člena ZDR in mu zato te niso bile zagotovljene, je tožnik pridobil pravico do denarnega nadomestila za dobo dveh let po določbi takrat veljavnega 21. člena ZTPDR. Po poteku tega roka pa mu je na podlagi 11. točke prvega odstavka 100. člena ZDR v skladu z veljavnimi predpisi delovno razmerje prenehalo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - disciplinski postopek - vročanje pisanj - pooblastilo
Tožena stranka, ki ji je bil ugovor tožeče stranke odstopljen v pristojno reševanje, je bila ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 21. člena ZPP in 103. člena ZDR dolžna nadaljevati postopek, kot bi se začel pred njo. To pa pomeni upoštevati izkazano voljo tožnice, da procesna dejanja opravlja zanjo pooblaščenka. Ker pravilo iz 2.
odstavka ohranja v veljavi že opravljena dejanja, zaključek drugostopnega sodišča o ponovni predložitvi pooblastila toženi stranki, ne more obveljati.
Če ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode (velika materialna škoda sama zase še ne pomeni težko popravljive škode), ni potrebno posebej presojati, ali bi odložitev izvršitve sporne odločbe nasprotovala javni koristi.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Določitev zagovornika po določbah 70.čl. ZKP daje pooblastilo odvetniku kot zagovorniku obdolženca od dneva postavitve do pravnomočnosti sodbe (4.odst. 70.čl. ZKP). Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, odvetnik A.Ž., ni več zagovornik obs. D.K. od pravnomočnosti sodbe dalje niti po njegovem pooblastilu, niti po zakonskem pooblastilu na podlagi že navedenega sklepa, zato tudi ni bil upravičen v korist obsojenca vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1.odst. 421.čl. ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20652
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je pripor odrejen še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, kot je bilo v obravnavani zadevi, mora obrazložitev sklepa o odreditvi pripora vsebovati v tolikšni meri konkretiziran opis kaznivega dejanja, da je priprtemu osumljencu dejansko omogočena obramba.
2.odstavek obrazložitve vsebuje podroben opis posameznih prodaj heroina imensko navedenim kupcem s časovno opredelitvijo. V tem pogledu so opisi posameznih ravnanj obd. B.V. dovolj konkretizirani glede na opis kaznivega dejanja iz 1.odst. 196.čl. KZ.
Ko vložnik zahteve napada glede na ugotovljena dejstva odreditev pripora namesto hišnega pripora tudi z dodatnimi omejitvami, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti (2.odst.
Pes je ugriznil tožnico v roko, ko ga je krmila v svoji drvarnici, kamor ga je zaprla pred tem samolastno. Do pasjega ugriza je tako prišlo v njeni sferi in zaradi njenega ravnanja. Vzročna zveza med toženčevo opustitvijo (v smislu pravila paragrafa 1320 ODZ) in škodnim dogodkom, je bila pretrgana z ravnanjem tožnice. Zato niso bili podani vsi potrebni elementi civilnega delikta, da bi bil toženec lahko odškodninsko odgovoren tožnici za posledice pasjega ugriza.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - enotna sodna praksa
Sodišče mora pri določanju odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode ne le individualizirati zadoščenje, ki naj bi ga predstavljala odškodnina, pač pa mora odmero odškodnin umestiti tudi v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje ter na drugi strani splošno stanje, ki vlada na odškodninskem področju in ki se odraža z odmerjanjem vseh odškodnin v državi. V skladu z navedenim mora revizijsko sodišče kot najvišje sodišče v državi v skladu z določilom 109. člena Zakona o sodiščih tudi skrbeti za enotno sodno prakso.
ZOR člen 154, 173, 192. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zasnežena tlakovana pot kot nevarna stvar - domneva vzročnosti objektivna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Odločilnega pomena za sklep, da je tožnik sam odgovoren za polovico nastale škode, je ugotovitev, da je potne in vremenske razmere poznal, da je kljub poškodovani levi nogi uporabil zasneženo, to je neočiščeno stransko pot, čeprav je imel na razpolago glavno pot, ki je bila očiščena in torej varna. Čeprav je podana tudi toženkina objektivna odgovornost, to ne utemeljuje sklepa, da mora biti zato pretežno odgovorna za tožnikovo nezgodo. Ugotovljene razmere na poti in njegovo zdravstveno stanje so dejstva, ki jih je sam tožnik poznal in ki bi jih moral pri odločanju o izbiri poti upoštevati.
Na podlagi tožbenega zahtevka, naj sodišče navidezno pogodbo razveže, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP/77, po kateri mora sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 17, 329, 329/2, 329/4.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z zadevo (obravnavanim kaznivim dejanjem) ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oz. okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti glede obstoja utemeljenega suma v smeri očitanega kaznivega dejanja napada prvostopno in pritožbeno dokazno oceno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti (zmotna ugotovitev dejanskega stanja - 2.odst. 420.čl. ZKP).
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker tožnik navaja, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, bi moral dokazati obstoj vseh štirih elementov, ki so potrebni za nastanek vsake pogodbe, ne glede na to, ali gre za pogodbo, katere tip je opisan v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ali gre za mešano pogodbo, kot zatrjuje revident.
Vprašanje izključne pristojnosti ni materialno, temveč procesnopravno vprašanje.
Po 2. odstavku 61. člena ZUKZ je slovensko sodišče izključno pristojno, če je toženec slovenski državljan in ima tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če sta oba pogoja izpolnjena, litispendenca pred tujim sodiščem na potek pravde pred slovenskim sodiščem ne vpliva.
Sodišči sta po ugotovitvi obstoja listispendence tožbo zavrgli na podlagi 3. odstavka 194. člena ZPP/77. S tem sta kršili 27. člen ZPP/77, ki odkazuje na uporabo 80. člena ZMZP kot specialni predpis. V 80. členu ZMZP pa je določeno, da sodišče v primeru litispendence na zahtevo stranke postopek prekine, ne pa tožbo zavrže.
Zamudnih obresti ni mogoče šteti kot del odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, zato ni mogoče uporabiti določbe 216. člena ZOR.
Kadar so obveznosti zavarovane z valutno klavzulo, je treba usklajeno uporabljati valutni tečaj uporabljene tuje valute in tek zamudnih obresti po obrestni meri, ki velja za obveznosti v domači valuti.