povrnitev negmotne škode - nova škoda - vzročna zveza - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje s tem, ko ni natančno povzelo izvedenskega mnenja dr. L. T., ni zagrešilo očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77.
Na podlagi tožbenega zahtevka, naj sodišče navidezno pogodbo razveže, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP/77, po kateri mora sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
Zamudnih obresti ni mogoče šteti kot del odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, zato ni mogoče uporabiti določbe 216. člena ZOR.
Kadar so obveznosti zavarovane z valutno klavzulo, je treba usklajeno uporabljati valutni tečaj uporabljene tuje valute in tek zamudnih obresti po obrestni meri, ki velja za obveznosti v domači valuti.
Ugotovitev nižjih sodišč, da sta se tožnik in toženec hkrati fizično spopadla (začela pretep skupaj) in da je tožnik utrpel telesne poškodbe v posledici takega spopada, je utemeljevala na nižjih stopnjah sprejeti sklep, da sta oba v enaki meri odgovorna za tožnikovo nezgodo in nastalo škodo in da je toženec zato dolžan povrniti tožniku le polovico nastale škode. Taka odločitev ima podlago v prvem odstavku 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) po katerem mora povzročitelj povrniti drugemu tisto škodo, za katero ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde, in na prvem odstavku 192. člena ZOR, po katerem ima oškodovanec pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, kadar je tudi sam kriv, da je nastala škoda.
ZPP (1977) člen 187, 358, 358/3, 365, 369, 369/2, 369/3.ZOR člen 109, 460.URS člen 23.
privatizacija stanovanj - ničnost prodajne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pred sodiščem druge stopnje
Sprememba sodbe na drugi stopnji in zavrženje tožbe po uradni dolžnosti zaradi pomanjkanja pravnega interesa, presega pooblastila drugostopenjskega sodišča (365. člen ZPP/77) ne glede na to, da lahko sodišče druge stopnje (s sklepom) zavrže tožbo le ob hkratni razveljavitvi sodbe prve stopnje (2. in 3. odstavek 369. člena ZPP/77), ne pa ob hkratni potrditvi sodbe prve stopnje, kar je storilo sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo. Zavrženje je v določenih primerih sicer res ugodnejša pravna posledica kot zavrnitev tožbenega zahtevka, vendar pa ne vedno. Predvsem tedaj ne, ko sodišče odklanja odločanje o zahtevku (in s tem dostop do sodišča - 23. člen Ustave RS) stranki, ki je svoj pravni interes za meritorno odločitev na prvi stopnji že izkazala.
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker tožnik navaja, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, bi moral dokazati obstoj vseh štirih elementov, ki so potrebni za nastanek vsake pogodbe, ne glede na to, ali gre za pogodbo, katere tip je opisan v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ali gre za mešano pogodbo, kot zatrjuje revident.
ZOR člen 154, 173, 192. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zasnežena tlakovana pot kot nevarna stvar - domneva vzročnosti objektivna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Odločilnega pomena za sklep, da je tožnik sam odgovoren za polovico nastale škode, je ugotovitev, da je potne in vremenske razmere poznal, da je kljub poškodovani levi nogi uporabil zasneženo, to je neočiščeno stransko pot, čeprav je imel na razpolago glavno pot, ki je bila očiščena in torej varna. Čeprav je podana tudi toženkina objektivna odgovornost, to ne utemeljuje sklepa, da mora biti zato pretežno odgovorna za tožnikovo nezgodo. Ugotovljene razmere na poti in njegovo zdravstveno stanje so dejstva, ki jih je sam tožnik poznal in ki bi jih moral pri odločanju o izbiri poti upoštevati.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04902
ZJG člen 9, 13.URS člen 39, 40. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
povrnitev gmotne škode - objava v tisku - pravica do odgovora in popravka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini vlog pravdne stranke in vlogami
Zaradi parcialnega povzemanja vsebine tožb v drugi civilni zadevi in zanemarjanja spremembe tožbenih zahtevkov, sodišče druge stopnje ni pravilno povzelo vsebine tožbenega zahtevka.
Ni resnična navedba v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, češ, da je novinarka v naslovu nad informacijo pravilno navedla toženo stranko s tem, ko je povzela le del njenega imena. Ministrstvo za pravosodje nima pasivne legitimacije, saj je le upravni organ države Republike Slovenije, ki je v tožbi in zlasti v tožbenem zahtevku pravilno navedena kot Republika Slovenija, s pristavkom: Ministrstvo za pravosodje. Tako parcialno povzemanje vsebine pomeni izkrivljanje celote. To se kaže tudi pri povzemanju datumov, od katerih tožnik zahteva plačilo premoženjske škode za različne mesece, ki jih je v različnih vlogah preračunaval bodisi v glavnici, bodisi v rentnem zahtevku za plačilo bodoče škode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20652
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je pripor odrejen še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, kot je bilo v obravnavani zadevi, mora obrazložitev sklepa o odreditvi pripora vsebovati v tolikšni meri konkretiziran opis kaznivega dejanja, da je priprtemu osumljencu dejansko omogočena obramba.
2.odstavek obrazložitve vsebuje podroben opis posameznih prodaj heroina imensko navedenim kupcem s časovno opredelitvijo. V tem pogledu so opisi posameznih ravnanj obd. B.V. dovolj konkretizirani glede na opis kaznivega dejanja iz 1.odst. 196.čl. KZ.
Ko vložnik zahteve napada glede na ugotovljena dejstva odreditev pripora namesto hišnega pripora tudi z dodatnimi omejitvami, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti (2.odst.
Povedano je že bilo, da je mogoče po določbah ZPP/77 vložiti revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, le proti pravnomočni sodbi, ki je bila izdana na drugi stopnji. Tožena stranka pa je vložila revizijo proti sodbi sodišča prve stopnje. Taka revizija ni dovoljena.
SZ člen 10, 18, 19, 147, 159, 159/1, 159/2. ZPP (1977) člen 201.ZNP člen 37, 111.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek v stanovanjskih zadevah - enotno sosporništvo - pridobitev stanovanjske pravice - pridobitev pravice uporabe stanovanja - uporaba določb ZSR
Po uveljavitvi SZ ni več mogoče na podlagi predpisov prejšnjega ZSR zahtevati priznanja stanovanjske pravice, ki jo SZ obravnava samo kot že obstoječo podlago za vzpostavitev najemnih razmerij, ne pa kot pravico, ki jo je mogoče šele pridobiti.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - žagarstvo kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - denarna odškodnina
Žagarska dejavnost s krožnimi žagami brez dvoma predstavlja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, zlasti pa za tiste, ki morajo uporabljati krožno žago pri opravljanju žagarske dejavnosti.
Tožnik velja za otrokovega očeta (86. člen ZZZDR). Tudi v postopku izdelano izvedeniško mnenje dokazuje izredno veliko verjetnost, da tožnik je otrokov oče, zato z njim tožnik zakonske domneve, da je otrokov oče, ni mogel uspešno izpodbiti.
ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 373, 373/4, 385, 385/3.
revizija - razlogi za revizijo - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine kot materialnopravno vprašanje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vprašanje procesnega, ampak je vprašanje materialnega prava. Zato je sodišče druge stopnje ob upoštevanju dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, smelo drugače
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti zaradi ravnanj preživljanca
Ko sta sodišči ugotovili, da toženec izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe, ne izpolnjuje pa le tistih, katerih izpolnjevanje mu onemogoča tožnik sam, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek, uveljavljen na podlagi neizpolnjevanja pogodbe.
ZOR člen 26, 56, 56/1, 103, 103/1. ZPP (1977) člen 201, 212, 212-1, 354, 354/2-11, 365, 365/3, 385, 385/1-1, 385/1-2, 385/3, 389, 389/2.
ničnost darilne pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe. Le-to je pogoj, da pogodba sploh nastane (26. člen ZOR). Tako je mogoče govoriti, da pogodba, ki jo "sklene" poslovno nesposobna oseba, sploh ni nastala. Toda, ker listina o njej obstaja, ker je lahko že imela pravne učinke ali bi jih imela, jo je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta in tako mora sodišče ugotoviti njeno ničnost. Že po naravi stvari same je predpis o zahtevani poslovni sposobnosti stranke za sklenitev veljavne pogodbe prisilne narave, posledica kršitve takšne zakonske določbe pa je ničnost (prvi odstavek 103. člena ZOR).
ZUS člen 1, 1/3, 18, 18/3, 68, 69, 69/2, 74.ZDPra člen 7, 7/1.
začasna odredba - kršitev postopka - nemožnost sodelovanja stranke v postopku
Tudi v postopku izdaje začasne odredbe je treba toženi stranki dati možnost sodelovanja v postopku in jo pravočasno seznaniti z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS člen 8, 8/1, 8/2. ZRPPN člen 16.ZSZ člen 53.
razlastitev zaradi splošnega interesa - gradnja avtoceste - predhodni postopek za pridobitev zemljišča
Če se v šestih mesecih od dneva, ko je lastniku zemljišča, potrebnega za graditev avtoceste, vročena pismena ponudba za sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oz. nadomestitve nepremičnine z ustrezno drugo nepremičnino, ne doseže sporazum, se lahko uvede postopek za razlastitev.