dohodnina - rok za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino in posebnih olajšav
Določba 84. čl. ZDoh ( Ur.l. RS, št. 71/93 ), ki velja od 1.1.1995 dalje, ni samo procesna določba, ampak ima tudi materialnopravne učinke, zato ne more biti podlaga za odmero dohodnine za leto 1993.
skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno mnenje - solidarnost dolžnikov - odgovornost več oseb za isto škodo - nepristni ček
Tožena stranka, ki opravlja po pogodbi o odprtju žiro računa plačilni promet za tožečo stranko, bi morala preveriti pristnost podpisa na čeku, se pravi ugotoviti, ali se ujema s podpisi pooblaščenih oseb nalogodajalca tožeče stranke, ki so bili deponirani pri njej (tako tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS - glej poročilo o sodni praksi št. II/83).
Reviziji je bilo treba delno ugoditi tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe zato, ker gre samo za eno škodo, za katero odgovarjate po prvem odstavku 206. člena ZOR solidarno tako tožena stranka kot tudi druga oseba. Do škode je namreč prišlo s protipravnim ravnanjem tako te osebe (ki je ček ponaredila) kot tudi tožene stranke (ki je ček nedopustno vnovčila). Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti škode povrnjene dvakrat.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS člen 8, 8/1, 8/2. ZRPPN člen 16.ZSZ člen 53.
razlastitev zaradi splošnega interesa - gradnja avtoceste - predhodni postopek za pridobitev zemljišča
Če se v šestih mesecih od dneva, ko je lastniku zemljišča, potrebnega za graditev avtoceste, vročena pismena ponudba za sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oz. nadomestitve nepremičnine z ustrezno drugo nepremičnino, ne doseže sporazum, se lahko uvede postopek za razlastitev.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti zaradi ravnanj preživljanca
Ko sta sodišči ugotovili, da toženec izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe, ne izpolnjuje pa le tistih, katerih izpolnjevanje mu onemogoča tožnik sam, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek, uveljavljen na podlagi neizpolnjevanja pogodbe.
ZDRS člen 10, 10/1-6, 10/1-8. Uredba o merilih za ugotavljanje določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS člen 6, 6-1.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red
Nevarnost za javni red po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS je podana že, če je bila oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora ali pa dvakrat ali večkrat pogojno.
ZUS člen 1, 1/3, 18, 18/3, 68, 69, 69/2, 74.ZDPra člen 7, 7/1.
začasna odredba - kršitev postopka - nemožnost sodelovanja stranke v postopku
Tudi v postopku izdaje začasne odredbe je treba toženi stranki dati možnost sodelovanja v postopku in jo pravočasno seznaniti z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - dejanje oškodovanca - spolzka tla kot nevarna stvar
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (drugi odstavek 154. člena in 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Na prisojo takšne lastnosti ne vpliva okoliščina, kdo je povzročil, da so tla postala spolzka. Takšna tla so torej sama ob sebi nevarna, ker povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti (razen če se v drugih primerih tla s čim prekrijejo ipd.).
Če gre za legalizacijo, je potrebno presoditi, ali so upoštevana določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, zlasti tista, ki urejajo odmik, saj je prav ta okoliščina med strankama sporna.
Ugotavljanje okoliščin, na kakšen način je prešlo premoženje v družbeno lastnino in ali je mogoča vrnitev v obliki, kot se zahteva, predstavlja v denacionalizacijskem postopku del dejanskega stanja, ki ga mora ugotoviti organ, ki vodi denacionalizacijski postopek. To ni vprašanje, ki bi predstavljalo samostojno pravno celoto kot predhodno vprašanje.
Začasna odredba po ZLPP se izda samo glede tistega premoženja, glede katerega je zavarovanje predlagano. Če je v zahtevi za denacionalizacijo drugo premoženje sicer navedeno, v začasni odredbi pa ni predlagano tudi zavarovanje tega premoženja, ni možno sprejeti stališča, da je predlagani obseg zavarovanja jasen sam po sebi, to je tudi v pogledu premoženja, navedenega v zahtevi.
Ni v nasprotju s prisilnimi predpisi določba v pogodbi o posredovanju, s katero naročitelj pooblasti posrednika, da zanj izroči posojilo tretji osebi in prevzame vrnitev posojila.
ZOR člen 178, 178/2, 192, 201, 201/1. ZPP-77 člen 12, 12/3.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kazenska odgovornost - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in glede kazenske odgovornosti storilca (3. odstavek 12. člena ZPP). To pa ni razlog, da ne bi moglo ugotavljati morebitne sokrivdne drugih udeležencev nesreče in sploh drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo.
ZOR člen 47, 460. ODZ paragraf 923, 932. ZTLR člen 33.
prodaja tuje stvari - dobrovernost - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nepremičnina v družbeni lasti - poznejše prenehanje ničnosti
Pravni prednik tožencev je tožniku prodal nacionalizirane prostore, torej tujo stvar. To pa samo po sebi ni razlog za ničnost pogodbe. Prodani del nepremičnine namreč ni bil takšen, da bi bil pravni promet z njim nedopusten ali nemogoč (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Potek dogodkov v obravnavani zadevi je bil tak, da je zdaj realizacija pogodbe mogoča. Toženci so namreč po denacionalizaciji in po dedovanju pridobili sporna prostora v svojo last in zato ni ovir, da izpolnijo svojo pogodbeno obveznost, da tožniku kot pravnemu nasledniku kupcev izstavijo zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice na prodani nepremičnini.
ZDT člen 23, 23/3, 79, 80, 81.ZSS člen 26, 27, 27/3, 29, 106, 106/1.
imenovanje na položaj svetnika
Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijski razlogi kažejo, da toženec uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 450. in naslednjimi členi ZPP. Toda domnevnih procesnih kršitev ni določno opredelil, niti ne navedel za utemeljitev revizije potrebnih trditev o procesnih kršitvah ali jih dokazno podprl (v smislu določila 387. člena ZPP).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda po nezavarovanem vozilu - regresni zahtevek zavarovalnice
Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (bivše federacije št. 17/90 in 82/90), je v 99. členu določal pravila za povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti. Po tem določilu je zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, vstopila v njegove pravice proti osebi, odgovorni za škodo in sicer za izplačani znesek, obresti in stroške.
pogodba o delu - posredniška pogodba - pravna narava pogodbe - oblika pogodbe - domneva o popolnosti listine - pogodbena obrestna mera - višina obrestne mere - valutna klavzula
Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).