ZDT člen 23, 23/3, 79, 80, 81.ZSS člen 26, 27, 27/3, 29, 106, 106/1.
imenovanje na položaj svetnika
Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
Izvrševanje pogodbe o pomoči in oskrbi in posledična vselitev oskrbovalke v stanovanje oskrbovanca ne more imeti za posledico pridobitev status imetnika pravice do uporabe stanovanja po oskrbovančevi smrti.
ZOR člen 47, 460. ODZ paragraf 923, 932. ZTLR člen 33.
prodaja tuje stvari - dobrovernost - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nepremičnina v družbeni lasti - poznejše prenehanje ničnosti
Pravni prednik tožencev je tožniku prodal nacionalizirane prostore, torej tujo stvar. To pa samo po sebi ni razlog za ničnost pogodbe. Prodani del nepremičnine namreč ni bil takšen, da bi bil pravni promet z njim nedopusten ali nemogoč (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Potek dogodkov v obravnavani zadevi je bil tak, da je zdaj realizacija pogodbe mogoča. Toženci so namreč po denacionalizaciji in po dedovanju pridobili sporna prostora v svojo last in zato ni ovir, da izpolnijo svojo pogodbeno obveznost, da tožniku kot pravnemu nasledniku kupcev izstavijo zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice na prodani nepremičnini.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijski razlogi kažejo, da toženec uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 450. in naslednjimi členi ZPP. Toda domnevnih procesnih kršitev ni določno opredelil, niti ne navedel za utemeljitev revizije potrebnih trditev o procesnih kršitvah ali jih dokazno podprl (v smislu določila 387. člena ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko so okoliščine, ki so narekovale predlagano podaljšanje pripora, ugotovljene, je sklepanje sodišč prve in druge stopnje na obstoj ponovitvene nevarnosti vprašanje o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, tega pa po izrecni določbi 2.odst. 420.čl. ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč uveljavljati.
zagovornik - zagovornik v primeru obvezne obrambe ob privedbi k preiskovalnemu sodniku po pridržanju - seja senata sodišča druge stopnje - vabilo obdolžencu na sejo senata - vabilo obdolžencu na sejo senata Vrhovnega sodišča
Do 23.1.1999 obramba z zagovornikom po pridržanju po 157.čl. ZKP, ko je obdolženec priveden k preiskovalnemu sodniku, v času, ko se je tak postopek izvajal zoper vložnika, ni bila obvezna.
Zakon o kazenskem postopku ne predvideva navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika na seji senata sodišča druge stopnje, kadar ta odloča o pritožbi zoper sklep, z izjemo, kadar gre za pritožbo zoper sklep iz 492.čl. ZKP.
Navzočnost obdolženca na sejah senata Vrhovnega sodišča, kadar ta odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, z zakonom ni predvidena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor vložnik napada nepravilno oceno ugotovljenih dejstev in okoliščin v obeh napadenih sklepih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 135. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15.
uredba o vojaških sodiščih - veljavnost uredbe po odločbi Ustavnega sodišča RS - kaznivo dejanje sovražne propagande - kaznivo dejanje neprijave zločina - opustitev ovadbe - objektivni pogoj kaznivosti opustitve ovadbe - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U I 6/93 z dne 1.4.1994 (Ur. list RS št. 23/94) Uredba o vojaških sodiščih (UVS) ni bila razveljavljena ali odpravljena, niti ni bilo odločeno, da tega predpisa v Republiki Sloveniji sploh ni mogoče uporabiti, temveč je bilo odločeno, da se ne uporabljajo posamezne določbe UVS, ob pogojih, ki jih je navedlo Ustavno sodišče in ki jih mora, v okviru uveljavljenih razlogov, upoštevati sodišče, ki odloča o vloženem izrednem pravnem sredstvu.
Sicer pa določba 15.čl. UVS v času sojenja ni več veljala in se zato ni mogla uporabljati. V času storitve in sojenja je namreč veljal Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (Ur. list FLRJ, št. 59/46), ki je v 9.čl. določal kot kaznivo dejanje "propagando in agitacijo, ki vsebujeta poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve". Ni bila torej kaznivo dejanje vsaka "sovražna propaganda", temveč le tista, ki je pomenila pozivanje k nasilnemu rušenju takratne državne ureditve.
Glede na čas storitve (sredi leta 1947) je bila opustitev ovadbe lahko kaznivo dejanje le po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije, katerega določbe (poseben del) so se v času sojenja uporabljale kot pravna pravila. Po paragrafu 135 tega zakonika (naklepna opustitev odvrnitve pripravljalnega zločinstva) je bila opustitev prijave, da se pripravlja izvršitev zločinstva, določena kot kaznivo dejanje le, "če se zločinstvo poskusi ali izvrši". To kaznivo dejanje bi bilo torej v obravnavanem primeru podano samo v primeru, če bi bilo pripravljeno kaznivo dejanje dezerterstva tudi dokončano ali vsaj poskušeno. Ta objektivni pogoj kaznivosti pa ni podan.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prvostopno sodišče je potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja...Zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-4, 39-5, 361, 361/5, 420, 420/1-3.
izločitev sodnika
Določbi 4. in 5.točke 39.čl. ZKP ne izključujeta sodelovanje sodnika, ki je bil predsednik kazenskega senata sodišča prve stopnje (razpravljajočega senata) v senatu istega sodišča (izvenobravnavni senat po 6.odst. 25.čl. ZKP), ki po izreku obsodilne sodbe, ob katerem je bil obtožencu pripor podaljšan (5.odst. 361.čl. ZKP), po preteku dveh mesecev od te odločitve v skladu z določilom 2.odst. 207.čl. ZKP preizkuša, ali so še dani razlogi za pripor.
ZUP člen 131, 131/1, 202, 202/1. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
bistvena kršitev postopka - umik zahtevka
Če se je upravni postopek končal zaradi umika zahtevka (1. odst. 131. čl. ZUP), mora pritožbeni organ s svojimi razlogi presoditi, ali so bili podani pogoji za ustavitev postopka, ali pa teh pogojev ni bilo, ne pa se spuščati v meritorno presojo o utemeljenosti oz.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode
Sorazmerje med posameznimi vrstami škod ni nek predpisan standard pri odmeri odškodnine, ampak je ravno tako podvrženo kritični presoji (po objektivnih in subjektivnih kriterijih). Zatrjevanje revizije, da je tožnik pravilno ocenil sorazmerje med posameznimi vrstami škod, je njegova ocena, ki ni nujno ustrezna zakonskim določbam o odmeri pravične denarne odškodnine. Subjektivna prizadetost je namreč le eden izmed kriterijev, ki ga je sodišče dolžno upoštevati in ki je bil pri tožniku tudi ustrezno upoštevan.