Kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), ne določajo procesni predpisi, ampak pravila materialnega prava. Sosporniki (v obravnavanem primeru na pasivni strani) se štejejo za enotno pravdno stranko ne takrat, kadar tako določa procesni položaj, ampak takrat, kadar je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja (iz 201. člena ZPP/77), tedaj po pravilih materialnega prava, rešiti spor samo na enak način za vse sospornike.
Dejstvo, da tožeča stranka v skladu z določbami materialnega prava (28. člena ZKZ) ni postavila tudi tožbenega zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njo, ne more imeti za posledico, da je pravni položaj stranskega intervenienta v primeru, ko je uveljavljen le zahtevek na sklenitev pogodbe (brez sodbenega posega - razveljavitve - v njegovo pogodbeno razmerje, ki ga ima interes ohraniti), enak pravnemu položaju, ko se s tožbo posega tudi v njegovo pogodbeno razmerje (razveljavitev sklenjene pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe z drugim kupcem).
V postopku razrešitve funkcije predsednika sodišča, v katerem odloči minister, mora minister pred odločitvijo dati možnost predsedniku sodišča, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog in mora zahtevati mnenje Sodnega sveta. Če tožnik ni bil seznanjen o vseh okoliščinah razrešitvenih razlogov, s katerimi je bil seznanjen Sodni svet, pomeni, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh pomembnih okoliščinah, na katere se opira odločba o razrešitvi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - sodna praksa kot pravni vir - strah za drugega - začetek teka zamudnih obresti
Revizijske navedbe tožeče stranke, češ da škode posameznih oškodovancev ni mogoče primerjati s trpljenjem drugih, so zmotne. Prav pri uporabi pravnega standarda pravične odškodnine je treba zapolniti nedoločeno pravno normo z upoštevanjem družbenih razmer, zato je nujna objektivizacija telesnega in duševnega trpljenja ter strahu oškodovancev. Pri tem je zelo pomembna tudi sodna praksa, ki sicer ni formalni pravni vir, toda vsebinsko omogoča objektivizacijo škode in prisojo pravične odškodnine in se skrbno spremlja zlasti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki skrbi za poenotenje sodne prakse na območju vse države. Ta sodna praksa je dostopna javnosti v sodbah, objavljenih v knjižni obliki ali v računalniški obliki.
začasna odredba - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - objava cenika dimnikarskih storitev - izkazanost hujših škodljivih posledic
Pri sporu o koncidentnem preklicu koncesionarjeve objave cenika dimnikarskih storitev ni izkazan obstoj hujših posledic iz 2. odstavka 69. člena ZUS, saj lahko koncesionar posluje po starem ceniku.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - odločba o dodelitvi stanovanja
Zakonodajalec je v Stanovanjskem zakonu omogočil pravico do odkupa stanovanja po določbah stanovanjskega zakona celo določeni kategoriji oseb, ki je brez predpisane odločbe o dodelitvi stanovanja ali celo pogodbe, stanovala v stanovanjih v družbeni lastnini več kot 2 leti pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (19.10.1991). Tako je v 149. členu SZ določil, da ima vse tiste pravice, ki bi jih imel po Stanovanjskem zakonu imetnik stanovanjske pravice, podstanovalec, če mu je bilo stanovanje v celoti oddano in če je ta v njem stalno prebival več kot 2 leti (šteto do uveljavitve Stanovanjskega zakona). Take pravice so pridobili tudi nezakonito vseljeni, če so ob uveljavitvi stanovanjskega zakona že uporabljali stanovanje v družbeni lastnini več kot 2 leti. Tožničin pravni položaj v spornem stanovanju pa ne more biti šibkejši od omenjenih kategorij stanovalcev.
ZOR člen 154, 191, 192, 200, 203. ODZ paragraf 1320.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - zmanjšanje odškodnine - stopnja krivde - huda malomarnost - negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
ZOR v svojih določbah ne pojasnjuje oblik lažje in hude malomarnosti. Vsebino teh nedoločnih pojmov določajo pravni standardi. Po teh standardih gre za lahko malomarnost (navadno nepazljivost), kadar storilec oziroma povzročitelj škode zanemarja tisto pazljivost, ki se pričakuje od običajno skrbnega človeka. Za hudo malomarnost pa gre, kadar povzročiteljevo ravnanje odstopa od ravnanj povprečnega (normalno skrbnega) človeka (in torej presega navadno malomarnost in je vrsta skrajne nepazljivosti).
Prosto gibanje psice po zaprtem dvorišču zanesljivo ne more predstavljati lastnikove hude malomarnosti, kadar pride do pasjega ugriza zunaj dvorišča.
Legalizacija objekta je možna, če je sporna gradnja v celoti v skladu z ZUNDPP in prostorsko izvedbenim aktom. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja (legalizacije) mora organ po uradni dolžnosti preveriti, če je investitor upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem stoji sporni objekt.
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 4, 99, 99/4, 117, 117/1.ZVNDL člen 1, 4, 4/1.ZOR člen 149, 149/1.
nepremičnina v družbeni lastnini - pravna narava pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pogodba v korist tretjega - začetek stečajnega postopka - izločitvene pravice
Pogodba v korist tretjega (predmet pogodbe je nepremičnina) temu ne daje izločitvenega upravičenja. Izločitveno upravičenje pa bi pridobila šele v primeru, če bi upravičenje iz pogodbe v korist tretjega privedla do stanja iz tretjega odstavka 111. člena ZPPSL.
dohodnina - osebni prejemki za nepoklicno opravljanje funkcije
Osebni prejemki za nepoklicno opravljanje funkcije se pri ugotavljanju davčne osnove obravnavajo enako kot plače in nadomestila plače iz rednega delovnega razmerja, ker pri nepoklicnem opravljanju funkcije ne gre za priložnostno opravljanje storitev (2. odst. 2. čl. in 2. odst. 13. čl. ZFDO) in se zmanjšanje davčne osnove lahko uveljavlja v okviru možnosti po 7. čl. ZDoh/90.
Dejstvo, da je tožeča stranka na toženčev predlog računa izstavljenega na ime tujega podjetja, točenca kot naročnika v telefonskem naročniškem razmerji ni razbremenila njegove obveznosti, tožeča stranka pa je tudi bila ob izkazanih pogojih iz 3. odst. 296. člena ZOR dolžna sprejeti izpolnitev tretjega.
Tožnik ne more zahtevati od toženke povračila odškodnine za škodo, ki mu je nastala iz obligacijske zaveze, ampak le plačilo z zavarovalno pogodbo dogovorjenega zneska. V primerih, ko se zahteva plačilo odškodnine, ki temelji na zavarovalni pogodbi o prostovoljnem zavarovanju, lahko oškodovanec zahteva od zavarovalnice največ izplačilo zavarovalne vsote in v primeru zamude zavarovalnice tudi obresti.
povrnitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - odgovornost delodajalca - odgovornost vrtca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - poškodba pri igri
Pustno rajanje v vrtcu je šteti za običajno igro, ki je sicer lahko povezana z določenim tveganjem nastanka poškodbe, vendar ne gre za tveganje v smislu nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odškodninsko odgovornost vrtca, temveč za tveganje v tem smislu, da ni izključeno nesrečno naključje. Do poškodbe na enak način bi kljub skrbnosti staršev lahko prišlo tudi v domačem okolju.
SZ člen 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2. ZSR člen 82, 83. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 44, 44/2, 52.
stanovanjska pravica na stanovanju v zasebni lasti - pravica lastnika stanovanja do vselitve - pravica imetnika stanovanjske pravice do nadomestnega stanovanja - drugo primerno stanovanje
Nobena od toženih strank se ni poslužila predvidene pravne poti za rešitev drugotoženkinega položaja po smrti njenega moža. Drugotoženka se je enostavno obrnila na prvo toženko, ki je 3.2.1981 z njo sklenila stanovanjsko pogodbo in ji dodelila stanovanjsko pravico na stanovanju, za katerega sta obe toženi stranki vedeli, da je v zasebni lasti. Dejstvo, da sta ravnali pravno napačno, ne more iti v škodo lastnika stanovanja, ki za sklenitev stanovanjske pogodbe niti ni vedel.
Tožnica ima kot lastnica spornega stanovanja po določbi prvega odstavka 155. člena SZ pravico do vselitve in do proste razpolage s stanovanjem po izselitvi drugotoženke kot imetnice stanovanjske pravice na stanovanju v zasebni lasti, ki je to stanovanjsko pravico pridobila pred uveljavitvijo ZSR 1982 na podlagi dne 3.2.1981 sklenjene stanovanjske pogodbe. Drugotoženka je pravna naslednica sklenitelja stanovanjske pogodbe, na njenem območju pa je tudi sporno stanovanje. Zato je ona tista, ki mora v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena SZ v zvezi z noveliranim drugim odstavkom 156. člena SZ drugotoženki zagotoviti drugo primerno stanovanje.
ZOR člen 154/1. ZVD (1986) člen 4, 4/1, 20, 44, 44/5. ZTPDR člen 73, 73/1.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost
Ugotovljena težja dostopnost lestev že sama po sebi ne predstavlja ustrezne zagotovitve pogojev za uporabo lestve oziroma varnega delovnega sredstva. Zaradi ustaljenosti drugačnega načina vstopa in sestopa v tovorne vagone pa bi moral zavarovanec tožene stranke tudi sicer dodatno ukrepati.
Zato je krivdno odgovoren za tožniku v delovni nesreči nastalo škodo.
Pri pogodbi o posredovanju po 813. členu ZOR si mora posrednik le prizadevati, da najde in spravi v stik z naročnikom bodoče sopogodbenike, ni pa upravičen z njimi skleniti pogodbe namesto ali v imenu naročnika. Oznako v pogodbi o posredniškem zastopanju, da je stranski intervenient dolžan posredovati posojilo, je zato razumeti v smislu razlage pritožbenega sodišča in ne zakonskih določb o posredniški pogodbi. Ta oznaka torej vsebuje tudi pooblastilo za sklenitev pogodb v smislu drugega odstavka 84. člena ZOR.
Toženec je kot posojilojemalec na podlagi prvega odstavka 557. člena ZOR dolžan tožniku kot posojilodajalcu vrniti prejeto posojilo, saj je stranski intervenient posojilno pogodbo sklenil v imenu tožnika in v mejah danih pooblastil. Zato tako sklenjena pogodba na podlagi prvega odstavka 85. člena ZOR zavezuje obe pogodbeni stranki.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravni promet pravice uporabe
V posledici zakonitega pravnega prometa, to je darilne in kupoprodajne pogodbe ter plačane kupnine za objekte in predmetni parceli, pa tožeča stranka ne more več uravljavljati pravice do denacionalizacije predmetnih parcel, saj so te dejansko prešle v družbeno premoženje na podlagi kupoprodajne pogodbe.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - povečana vrednost nepremičnine - način plačila odškodnine
Skrbnik za posebne primere (3. odst. 67. čl. ZDen), ki mu je na podlagi odločbe o denacionalizaciji dano denacionalizirano premoženje umrlega upravičenca v začasno upravljanje, je, v okviru upravljanja s premoženjem, dolžan skrbeti tudi za odplačevanje mesečnih zneskov odškodninske obveznosti, ki bremenijo premoženje upravičenca, in sicer od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, to je kot terjatev do zapuščine upravičenca. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pa gre odplačevanje mesečnih zneskov navedene odškodninske obveznosti v breme s tem sklepom določenih dedičev.