lastninska pravica na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pasivna legitimacija zemljiškokjižnega lastnika
Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
ZOR člen 600, 623, 623/1, 623/2.URS člen 11, 14, 22. ZPP (1977) člen 6, 93, 93/1, 102,103, 104, 105, 222, 222/2, 251, 251/4.
enako varstvo pravic - jezik v postopku - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbene cene) - akontacija plačila
Ker je sodišče upoštevalo kot datum akontacije marec 1991 in ne pomladi 1992, je uporabilo različne tečajne vrednosti in ni primerjalo prave vrednosti akontacije in dolžnega plačila. Zato ni moglo pravilno uporabiti določila 600. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem je tožena stranka dolžna plačati opravljeno delo. Poleg tega sodišče ni pojasnilo, kako je preračunani znesek primerjalo s cenami, ki jih je navedel izvedenec glede na januar 1992, in tudi ne, zakaj se je odločilo za uporabo drugega odstavka 623. člena, in ne prvega odstavka tega člena.
preživljanje otroka - preživnina po prenehanju zunajzakonske skupnosti - višina preživnine - koristi otroka - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine
Nekatere izdatke za vsakodnevno preživljanje otrok, katerih narava to dopušča, je potrebno natančno ugotoviti: mesečni izdatki za prehrano v šoli, stroški za učenje tujega jezika, stroški za športne aktivnosti. Tiste stroške, za ugotavljanje katerih ne pridejo v poštev eksaktne metode ugotavljanja njihove višine, je potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev. V pomoč pri ugotavljanju teh dejstev je dopustno in primerno uporabiti statistične podatke Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS o višini življenjskih stroškov.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Ker v Zakonu o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) v zvezi z revizijo ni nobenih določb, je treba uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena. Zaradi tega jo je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.
Pravilno je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za negmotno škodo, saj sta ugotovili, da niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti: nastanek protipravne (pravno priznane) škode, ki je tožnik ni dokazal, in ki mora biti v vzročni zvezi z ravnanjem poškodovalca.
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta je označena v točkah
Tožnik bi moral po določilu drugega odstavka 186. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta in če bi ta presegala določen znesek, bi s tem zagotovil pravico do revizije. V danem primeru tožnik tega ni storil. Navedel je sicer neke točke, toda v točkah (po analogiji taksne ali odvetniške tarife) označena vrednost spora pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. To pa ima za posledico nedovoljenost revizije (glej pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1994). Če bi si tedaj toženec hotel zagotoviti pravico do revizije, bi moral zahtevati, da sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta po določilu tretjega odstavka 40. člena ZPP.
povzročitev škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - medicinska napaka - komplikacije pri medicinskem posegu - vzročna zveza - - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - zaslišanje izvedenca
Ugotovljeno je bilo, da je pretrgana vzročna zveza med nastalo posledico in ravnanjem (domnevnega) poškodovalca. Manjka torej eden temeljnih pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Sodišče ni dolžno zaslišati izvedenca, ki mu je naložilo izdelavo pisnega mnenja, čeprav to seveda lahko stori. Načelno sicer velja, da se dokazi izvajajo neposredno na ustni glavni obravnavi.
Po prvem in drugem odstavku 400. člena ZPP je revizija dovoljena samo proti tistim sklepom, s katerimi je postopek pravnomočno končan.
Sklep višjega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, ki tožnika ni oprostilo plačila stroškov za izvedenca, ni tak sklep, saj se z njim postopek še ni končal.
pogodbe o plovbnem zavarovanju - zavarovanje čolna - zavarovalna vsota - ugotovitev vrednosti plovila - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZPNP pozna tri oblike vrednosti: (1) vrednost zavarovanega predmeta, ki je bila sporazumno določena v zavarovalni pogodbi ali zavarovalni polici, (2) vrednost, ki jo predstavlja zavarovalna vsota in (3)
dejansko vrednost plovila. Enake oblike vrednosti poznajo tudi splošni pogoji za zavarovanje čolnov in jadrnic, ki jih navaja sodišče prve stopnje. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da sporazumno določena vrednost v zavarovalni pogodbi ali polici, ne odgovarja pojmu zavarovalne vsote oziroma dejanske vrednosti.
Dejstvo, da je upnica žena sodnika, ki opravlja sodno funkcijo pri sodišču, ki bi moralo odločiti o vloženem pravnem sredstvu, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP/77. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo.
ZS člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 47, 47/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 124, 124/2-2.ZSS člen 26, 49, 49/2.
uvrstitev v plačilni razred
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Ker v času sojenja ni bilo posebnega zakona o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, so bile z veljavnimi predpisi kazenskega prava očitno mišljene določbe Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki so se uporabljale kot pravna pravila.
Po določbah SZ obstaja dolžnost sklenitve najemne pogodbe, zakon pa predpisuje tudi obvezne sestavine te pogodbe (41. člen SZ). Določitev višine, načina in rokov plačevanja najemnine, je le ena od številnih obveznih sestavin najemne pogodbe. Zato s plačevanjem najemnine (tedaj z določitvijo le ene od obveznih sestavin najemne pogodbe) še ne more priti do konvalidacije najemne pogodbe.
V ponujeni najemni pogodbi tožeča stranka ni spoštovala določb SZ, saj je toženim strankam, ki imajo pravico do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, ponujala sklenitev najemne pogodbe le za določen čas in sicer le za obdobje enega leta. Na tako zoženje pravic, ki jih imajo po SZ, in na omejitev pravice do uporabe stanovanja le na leto dni, pa tožene stranke niso bile dolžne pristati. Do nesklenitve najemne pogodbe je tedaj prišlo zaradi okoliščin na strani tožeče stranke.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 60, 336, 336-3. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 14.
zagovornik - obvezna obramba
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni imel posebnih določb o obvezni obrambi z zagovornikom na glavni obravnavi glede na težo kaznivega dejanja oz. predpisano kazen. Zato so se, po presoji Vrhovnega sodišča, morala uporabljati pravna pravila paragrafa 60 Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije, ki je določal obvezno obrambo z zagovornikom, čim je bila uvedena preiskava ali vložena neposredna obtožnica za vsa kazniva dejanja, za katera je bila v zakonu predpisana kazen "robije ali zatočenja nad pet let".
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1-3, 205, 205/1, 205/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora na predlog preiskovalnega sodnika - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Senat okrožnega sodišča je po enomesečnem priporu na predlog preiskovalnega sodnika izdal sklep o podaljšanju pripora. Kljub pritožbi zoper njega in razveljavitvi navedenega sklepa obdolženec ni bil nezakonito v priporu, saj po določbi 2.odst. 205.čl. ZKP pritožba zoper sklep senata ne zadrži njegove izvršitve.
V primeru razveljavitve sklepa o podaljšanju pripora, ko je obdolženec v priporu, mora sodišče tako kot ob odreditvi pripora ob uporabi smiselne razlage 2.odst. 20.čl. Ustave najkasneje v 24 urah ponovno odločiti o predlogu za podaljšanje pripora in če pripor podaljša, sklep v okviru 24 urnega roka tudi vročiti obdolžencu.
Tožeča stranka je z lastninsko tožbo (37. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) zahtevala od tožene stranke vrnitev v tožbenem zahtevku navedenih premičnih stvari in plačilo odškodnine. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožena stranka ne poseduje nobene od v tožbenem zahtevku navedenih premičnih stvari, tožeči stranki pa tudi ni uspelo dokazati, da naj bi tožena stranka poškodovala ali uničila kakšno premično stvar, ki naj bi bila last tožeče stranke. Vindikacijski in odškodninski zahtevek tožeče stranke, ki sta bila naperjena proti toženi stranki, sta bila zato materialnopravno pravilno zavrnjena.
dovoljenje za stalno prebivanje - delovno dovoljenje oz. poslovni vizum
Veljavnost delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma je časovno omejena in je zato zaradi določb Zakona o zaposlovanju tujcev vsaka vnovična pridobitev delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma negotova, s tem pa je negotova tudi trajna materialna eksistenca iz naslova takšne zaposlitve.