URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1-3, 205, 205/1, 205/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora na predlog preiskovalnega sodnika - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Senat okrožnega sodišča je po enomesečnem priporu na predlog preiskovalnega sodnika izdal sklep o podaljšanju pripora. Kljub pritožbi zoper njega in razveljavitvi navedenega sklepa obdolženec ni bil nezakonito v priporu, saj po določbi 2.odst. 205.čl. ZKP pritožba zoper sklep senata ne zadrži njegove izvršitve.
V primeru razveljavitve sklepa o podaljšanju pripora, ko je obdolženec v priporu, mora sodišče tako kot ob odreditvi pripora ob uporabi smiselne razlage 2.odst. 20.čl. Ustave najkasneje v 24 urah ponovno odločiti o predlogu za podaljšanje pripora in če pripor podaljša, sklep v okviru 24 urnega roka tudi vročiti obdolžencu.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka, ker je po določbi 1. odst. 242. čl. ZUP odločbo organa prve stopnje le odpravila in s tem stvari sama ni rešila.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Ker v času sojenja ni bilo posebnega zakona o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, so bile z veljavnimi predpisi kazenskega prava očitno mišljene določbe Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki so se uporabljale kot pravna pravila.
ZOR člen 299, 299/1, 300, 899, 899/2, 934, 939. ZBH člen 77, 77/1, 78, 78/2, 78/3.ZAZV člen 4, 12. ZBS člen 1, 1/2.
prenehanje obveznosti - zavarovanje terjatev - zavarovanje - izpolnitev s subrogacijo - bančni depoziti - izključitev nekaterih zavarovanj
Pri pogodbi, sklenjeni med zavarovalnico in hranilnico, gre za pogodbo v korist tretjih - deponentov hranilnice, saj so se zavarovale njihove terjatve iz naslova vlog. Po določilu drugega odstavka 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja, ki se nanaša na zavarovanje, ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Uporaba določil 300. člena ZOR o subrogaciji po zakonu in sploh o subrogaciji (zlasti 299. člen ZOR) iz splošnega dela - temeljev obligacijskih razmerij s tem seveda ni izključena.
Pogoj za uveljavljanje pravic iz subrogacije (bodisi na zakonski bodisi na pogodbeni podlagi) je izpolnitev tuje obveznosti. V obravnavani zadevi pa tožeča zavarovalnica ni z izplačilom vlog deponentom hranilnice plačala tujega dolga, temveč je izpolnila samo svojo lastno pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe z dne 25.1.1991 in iz police št... z dne 6.1.1993. Zavarovalnica je sklenila citirano pogodbo v okviru svojega poslovanja odplačno - proti plačilu premije in zato je seveda tudi prevzela obveznost za izplačilo vlog, če nastopi zavarovalni primer. Gre tedaj za popolnoma normalno poslovno razmerje na podlagi gospodarskega računa, ko si stranki s svojimi pravicami in obveznostmi stojita druga proti drugi.
URS člen 35, 39. ZPP (1977) člen 12, 12/3.ZOR člen 200.
povrnitev škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - vezanost civilnega sodišča na poravnavo v kazenskem postopku
Druga toženka je le poročala o izjavah drugih, ne da bi pri tem navajala lastni komentar, v katerem bi tudi sama poudarila sporno vrednostno sodbo. Reportaža (poročanje o nekem dogodku) se sme omejiti samo na tisti dogodek, kateremu je namenjena oz. ki ga prikazuje. Ne ustava ne Kodeks novinarske etike, pa tudi ne Zakon o javnih glasilih (Ur.l. RS, št. 18/94) ne zavezujeta ne novinarja ne ustrezne TV postaje, da morata vedno prikazati vse možne odmeve oz. vsa stališča vseh vpletenih strani o prikazanem dogodku. Za odgovornost toženih strank zato ni pravno odločilno, ali je bila izjava za tožnika objektivno žaljiva ali ne.
Eno od meril, ki je pomembno, ko konkurirata pravica do obveščanja s pravico do časti in dobrega imena, je tudi status posameznika, ki se na svojo osebno pravico sklicuje. Prav ima sodišče druge stopnje, da mora direktor ene izmed v spor vpletenih strani prenesti več negativnih vrednostnih kritik, kot navaden posameznik.
Kazenska poravnava ni odločba, na katero bi bilo civilno sodišče lahko vezano (3. odstavek 12. člena ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil pod močnim vplivom alkohola ter na mah, izzvan z grobimi žalitvami oškodovanke, zagovornik obdolženca skuša prikazati drugačno dejansko stanje storjenega kaznivega dejanja. Iz tega razloga pa po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - načelo pomoči prava neuki stranki
V zvezi s stališčem obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da bi moralo sodišče obtoženčevi zagovornici povedati, kako naj obtoženec v priporu dokaže neobstoj ponovitvene nevarnosti, je pravilno stališče višjega sodišča, da tega ni dolžno storiti.
ZS člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 47, 47/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 124, 124/2-2.ZSS člen 26, 49, 49/2.
uvrstitev v plačilni razred
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
dolžnost staršev preživljati otroka - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje
Upravičeni razlogi za začasno prekinitev sicer uspešnega študija, kot sta na primer bolezen ali nosečnost, nimajo za posledico presoje, da ne gre za redno šolanje v smislu 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem ZZZDR). Zato tožnica zaradi prekinitve študija ob porodu ni izgubila pravice do preživljanja po prvem odstavku 123. člena ZZZDR.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - organ, pristojen za odločanje v ugovornem postopku - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe
Določbe 274. člena zakona o gospodarskih družbah ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem (v ta sklop sodijo tudi kadrovska vprašanja) gospodarske družbe, saj je za to pristojna uprava družbe. Ker je v drugem odstavku 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja določeno, da ugovor zoper sklepe, ki jih organi delodajalca sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določi splošni akt oziroma kolektivna pogodba in ker delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah nista usklajeni, bi lahko bil v statutu delniške družbe kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe, nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzornemu svetu ne bi bile dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet teh pristojnosti ne more imeti, pač pa (ozko tolmačeno) samo pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To pa pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku.
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - posebne okoliščine
V kolektivni pogodbi delodajalca je določeno, da je treba disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja obvezno izreči, če delavec prihaja na delo v vinjenem stanju. Ker je izrek navedenega ukrepa v aktih delodajalca obvezno določen, ugotavljanje posebnih okoliščin po 89. členu ZDR ni potrebno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 254/2-13. Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti člen 31, 31-17, 31-21.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj v tožničinem primeru ni šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
sodba na podlagi pripoznave - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave odločeno o tožbenem zahtevku, katerega vrednost ne presega 80.000,00 SIT (drugi odstavek 382. člena ZPP), revizija ni dovoljena in jo je treba zavreči tudi v primeru, če je tožnik postavil tudi druge zahtevke (vrnitev na delo, plačilo razlike plače za čas čakanja na delo).
Predmet revizije je le zahtevek, ki je bil pripoznan.
ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/1, 144. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - čas nastanka škode - prijava terjatve v stečajnem postopku
Samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. Ker pa je tožniku zatrjevana škoda nastala pred začetkom stečaja tožene stranke oziroma v okviru zakonskega roka iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na plačilo odškodnine, vloženo proti stečajnemu dolžniku po uvedbi stečaja, utemeljeno zavrglo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev (102., 137., 144. člen ZPPSL).
delovno razmerje pri delodajalcu -prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - trajni presežek
Če ni bila opravljena primerjava med tožnico in njeno sodelavko, da bi se ugotovilo, katera je ob upoštevanju določenih kriterijev tista, ki ji bo delovno razmerje prenehalo kot trajno presežni delavki, zadošča za ugotovitev, da postopek ni bil zakonit.
SZ člen 58, 113, 149. ZSR člen 58, 58/3, 64, 64/1, 64/2.
prenehanje stanovanjskega razmerja - nastanitev imetnika stanovanjske pravice v domu za ostarele občane - smrt imetnika stanovanjske pravice - podnajemniško razmerje - nezakonita uporaba - tožba na izpraznitev stanovanja - lastninjenje solidarnostnih stanovanj - aktivna legitimacija
Zakonski pogoji 64. člena ZSR za odpoved stanovanjskega razmerja J. K. niso bili izpolnjeni. Kljub oddaji celega stanovanja v podnajem ji stanovanjsko razmerje ni prenehalo niti na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSR, saj gre za izjemo iz 5. točke tretjega odstavka istega člena. Toženkin pravni položaj v stanovanju je bil zato še naprej odvisen od pravnega položaja imetnice stanovanjske pravice. V stanovanju je bivala zakonito, ker je z imetnico stanovanjske pravice 1.2.1988 sklenila podnajemno pogodbo. Z uveljavitvijo SZ toženka ni pridobila nobene samostojne pravice. Imetnica stanovanjske pravice je umrla 5.2.1992. Z njeno smrtjo je prenehala pravna podlaga za toženkino bivanje v spornem stanovanju, saj toženka niti ne zatrjuje, da bi z lastnikom stanovanja poskušala skleniti najemno pogodbo.
Pravna podlaga za izpraznitveni zahtevek proti toženki je zato v 58. členu SZ.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - odgovornost imetnika nevarne stvari - začasna uporaba stvari - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Za imetnika stvari ne šteje le lastnik stvari, temveč tudi druga oseba, ki uporablja stvar na kakršnikoli podlagi. Podlaga je lahko tudi najemna pogodba.
Vsebina razpolaganja po 2. odstavku 174. člena ZOR pomeni, da ima stranka stvar v svoji uporabi, za svoj račun in v svojem interesu. Ni važen pravni naslov, zakaj stranka dejansko razpolaga s stvarjo, ki pomeni povečano nevarnost. Stranka je ne le lastnik, temveč tudi užitkar, najemnik, zakupnik, komodatar itd. (glej dr. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984, I. knjiga, str.
653).
Naročnik in izvajalec del na nepremičnini sta solidarno odgovorna tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker pa je zanjo v obravnavanem primeru na podlagi 174. člena ZOR odgovoren tudi toženec, je stvar notranjega razmerja med njim in izvajalcem ter naročnikom del, kako si bodo odškodninsko obveznost med seboj porazdelili.
zahteva za varstvo zakonitosti - občasne denarne terjatve - občasne zapadle terjatve - RTV naročnina - zamudne obresti - obrestne obresti - anatocizem
RTV naročnina ne sodi med tiste občasne terjatve, ki jih kot privilegirane glede teka zamudnih obresti ureja 3. odstavek 279.
člena ZOR.
3. odstavek 279. člena ZOR je treba razlagati tako, da velja le za tiste občasne terjatve, ki so po naravi najbližje obrestim, to pa so tiste terjatve, ki dospevajo kot "civilni plodovi" temeljne obveznosti.