zahteva za varstvo zakonitosti - občasne denarne terjatve - občasne zapadle terjatve - RTV naročnina - zamudne obresti - obrestne obresti - anatocizem
RTV naročnina ne sodi med tiste občasne terjatve, ki jih kot privilegirane glede teka zamudnih obresti ureja 3. odstavek 279.
člena ZOR.
3. odstavek 279. člena ZOR je treba razlagati tako, da velja le za tiste občasne terjatve, ki so po naravi najbližje obrestim, to pa so tiste terjatve, ki dospevajo kot "civilni plodovi" temeljne obveznosti.
Pravdni stranki v sodni poravnavi nista precizirali ali gre zahtevek iz naslova vlaganj ali dela, niti ga nista določili po višini. Ob takem stanju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tedaj Z. J. sicer pripoznal obstoj določenih pravic, toda pravne podlage in zneska terjatve ni konkretiziral. Zaradi tega obligacijska terjatev ni nastala in njenega zapisa ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki bi bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem dne 22.6.1989. Zato zanjo tudi ni mogoče uporabiti določila 379. člena ZOR o 10 letnem zastaralnem roku.
Ker gre po tožničinem zatrjevanju za civilno delitev stvari, ki je skupno premoženje, gre za stvarnopravni zahtevek, ki ne zastara.
Če bi tožeča stranka želela uveljavljati ničnost navideznega posla in veljavnost prikritega posla ter sklenitev prodajne pogodbe z njo, bi morala tožiti obe stranki te pogodbe.
V pravnem redu Republike Slovenije fiduciarni posli niso posebej urejeni. Vendar pa glede na pretežno dispozitivno naravo obligacijskih norm ni razlogov, da posamezni med njimi ne bi bili veljavni. Teorija zagovarja dovoljenost fiduciarnih poslov "cum amico contracta".
Fiduciarni posli niso simulirani posli. Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last, pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla. V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe, ki jo je sklenil s fiduciarnim lastnikom, na podlagi katere bo ta potem stvar izročil nazaj.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - odgovornost imetnika nevarne stvari - začasna uporaba stvari - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Za imetnika stvari ne šteje le lastnik stvari, temveč tudi druga oseba, ki uporablja stvar na kakršnikoli podlagi. Podlaga je lahko tudi najemna pogodba.
Vsebina razpolaganja po 2. odstavku 174. člena ZOR pomeni, da ima stranka stvar v svoji uporabi, za svoj račun in v svojem interesu. Ni važen pravni naslov, zakaj stranka dejansko razpolaga s stvarjo, ki pomeni povečano nevarnost. Stranka je ne le lastnik, temveč tudi užitkar, najemnik, zakupnik, komodatar itd. (glej dr. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984, I. knjiga, str.
653).
Naročnik in izvajalec del na nepremičnini sta solidarno odgovorna tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker pa je zanjo v obravnavanem primeru na podlagi 174. člena ZOR odgovoren tudi toženec, je stvar notranjega razmerja med njim in izvajalcem ter naročnikom del, kako si bodo odškodninsko obveznost med seboj porazdelili.
SZ člen 58, 113, 149. ZSR člen 58, 58/3, 64, 64/1, 64/2.
prenehanje stanovanjskega razmerja - nastanitev imetnika stanovanjske pravice v domu za ostarele občane - smrt imetnika stanovanjske pravice - podnajemniško razmerje - nezakonita uporaba - tožba na izpraznitev stanovanja - lastninjenje solidarnostnih stanovanj - aktivna legitimacija
Zakonski pogoji 64. člena ZSR za odpoved stanovanjskega razmerja J. K. niso bili izpolnjeni. Kljub oddaji celega stanovanja v podnajem ji stanovanjsko razmerje ni prenehalo niti na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSR, saj gre za izjemo iz 5. točke tretjega odstavka istega člena. Toženkin pravni položaj v stanovanju je bil zato še naprej odvisen od pravnega položaja imetnice stanovanjske pravice. V stanovanju je bivala zakonito, ker je z imetnico stanovanjske pravice 1.2.1988 sklenila podnajemno pogodbo. Z uveljavitvijo SZ toženka ni pridobila nobene samostojne pravice. Imetnica stanovanjske pravice je umrla 5.2.1992. Z njeno smrtjo je prenehala pravna podlaga za toženkino bivanje v spornem stanovanju, saj toženka niti ne zatrjuje, da bi z lastnikom stanovanja poskušala skleniti najemno pogodbo.
Pravna podlaga za izpraznitveni zahtevek proti toženki je zato v 58. členu SZ.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZRPPN člen 49, 50, 51.ZSZ člen 53, 53/2.
zahteva za odškodnino
Upravni organ ni pristojen odločati o določitvi odškodnine po Zakonu o razlastitvi v družbeni lastnini. Upravni organ je le pristojen, da brez odlašanja, po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, ugotovi, ali je bil dosežen sporazum o določitvi odškodnine.
Določitev odškodnine po 73. členu ZDen, če ta ni bila sporazumno dogovorjena, torej ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.
ZOR člen 51, 623, 623/2, 630. ZPP (1977) člen 8, 220.
pogodba o delu - gradbena pogodba - dopustna podlaga - določitev plačila (pogodbene cene) - načelo proste presoje dokazov
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je med strankama nesporno, da sta sklenili gradbeno pogodbo (določbe od 630. člena ZOR dalje), ki je po svoji naravi pogodba o delu. Sodišči sta ugotovili, da je med strankama tudi nesporno, da je tožnik svojo obveznost iz pogodbe v celoti izpolnil, saj je dogovorjena gradbena dela opravil. Toženec pa je s pogodbo prevzel obveznost, da bo tožniku za to plačal določeno ceno. Toženčeva obveznost je torej imela dopustno podlago.
Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da je bilo v pogodbi določeno plačilo, kot izhaja iz predloženega obračuna. Zato uporaba drugega odstavka 623. člena ZOR v tem primeru ni na mestu.
materialne avtorske pravice - pravica razpolaganja z avtorskim delom
Brezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja". To kaže na neločljivo povezanost posesti avtorskega dela z lastnino na materialnih avtorskih pravicah, ki bi sicer bile neuresničljive.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka
Zagovornik obs. A.M. bi lahko v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljal le tiste kršitve ZKP, ki so bile storjene z izpodbijanim sklepom o zavrnitvi obnove kazenskega postopka oz. v postopku po vloženi zahtevi za obnovo postopka.
povzročitev škode - škoda nastala pri opravljanju vojaških nalog - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - plezanje po vrvi z doskokom na nevaren teren - denarna odškodnina
Plezanje po vrvi je športna dejavnost, ki po običajnem teku stvari ne predstavlja tako velike nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, da bi bilo treba oškodovanca varovati z odgovornostjo po načelu vzročnosti.
Res pa je, da je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali določena dejavnost v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja.
ZOR člen 12, 99, 103, 104. ZTLR člen 3, 3/2, 4, 4/2, 33, 37. ODZ paragraf 33, 37.
izročilna pogodba - varstvo lastninske pravice - dvakratno razpolaganje s premoženjem - ničnost
Izročevalka ni smela razpolagati z nepremičninami, ki jih je pred tem s pogodbo prenesla na tožnika in jima jih izročila v posest. S tem je izgubila pravico nadalje dejansko in pravno razpolagati z odsvojenimi nepremičninami. Prevzemnici, ki sta za to vedeli, pa nista mogli veljavno pridobiti teh nepremičnin v last.
ZUS člen 1, 1/3, 62, 62/3, 69, 69/2.ZIKS člen 74, 74/1.
začasna odredba - pogoji za izdajo - verjetno izkazana potreba za začasno ureditev stanja
Če ne gre za upravni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP, in posamični akt, tudi če ima sodno varstvo po 3. odstavku 1. člena ZUS, praviloma ni tak akt, je glede na naravo stvari možna le začasna odredba po 2. odstavku 69. člena. Ker je sporno drugo razmerje (med tožnikom in izvedencem), ni verjetno izkazana potreba za izdajo začasne odredbe v zvezi z izdano odredbo tožene stranke, ki je bila izpodbijana s tožbo.
etažna lastnina - prepoved gradbenih posegov na etažnem objektu - solastnina
Etažno lastnino naš pravni red pozna, delno pa jo urejata SZ v 13. in 14. členu in ZTLR v 19. členu. Za etažno lastnino v bistvenem veljajo določbe o (izključni) lastninski pravici (in ne o solastništvu). Ker je bilo ugotovljeno, da sta toženca lastnika podstrešne etaže, na kateri izvajata sporna dela, tožnik v preurejevalna dela tožencev kot etažnih lastnikov podstrešja ne more posegati na podlagi v tožbi oziroma postopku zatrjevanih upravičenj, ki naj bi jih imel kot solastnik hiše.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141, 141/5.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z ravnanji, naštetimi v 14.tč. 3.čl. ZKLD, je bila inkriminirana pomoč storilcem kaznivega dejanja iz 2.čl. ZKLD, ne pa tudi pomoč storilcem drugih (nepolitičnih) kaznivih dejanj.
ZKLD ni imel določbe, ki bi izključevala kaznivost pomoči storilcu, če je bil pomagač z njim v krvnem sorodstvu v ravni črti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju ali zakonec. Navedeno pa je urejal 5.odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (1929). Tak privilegij pomeni splošno, od civiliziranih narodov priznano pravno načelo in je bil povzet tudi v Kazenski zakonik iz leta 1951 ter kasnejšo kazensko zakonodajo, po katerem je zaradi tesnih sorodstvenih vezi med takimi osebami izključena kaznivost za vsa kazniva dejanja, torej tudi tista, ki naj bi bila storjena "zoper državo".
solastnina - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vlaganja v nepremičnino v majhni vrednosti glede na celoto, nimajo stvarnopravnih učinkov, pač pa le obligacijske. Stvar presoje v vsakem primeru posebej pa je, ali je delež vlaganj tolikšen, da predstavlja podlago za stvarnopravni zahtevek, ali ne. V obravnavanem primeru so ugotovljena tožnikova vlaganja v obsegu ene tretjine vrednosti hiše, kar pomeni glede na vrednost cele parcele eno sedmino. Tretjina hiše, oziroma sedmina parcele z več objekti, je delež, ki vsekakor upravičuje stvarnopravni zahtevek.
ZTLR člen 23, 24. ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
družbena pogodba - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja - deleži na skupni zgradbi - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju
Sporna hiša predstavlja kot skupna gradnja solastnino pravdnih strank. V tem primeru predstavlja podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši dogovor pravdnih strank, ki predstavlja po pravilnem pravnem razlogovanju sodišča druge stopnje družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil XXVII. poglavja Občega državljanskega zakonika (ODZ) in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino.
Solastninski delež tožnika na sporni hiši je bil lahko določen le na podlagi ocene vrednosti tožnikovih prispevkov k nastanku hiše (tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa v primeru, da je nastala nova stvar s pomešanjem stvari različnih lastnikov - do česar pa praviloma pride na podlagi aktivnosti - da nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in to v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Vrhovno sodišče se je pri odločanju o zahtevi obdolženca omejilo le na preizkus uveljavljane kršitve, ki jo je vložnik obrazložil, ni pa moglo preizkušati, ali so podane tudi druge zatrjevane kršitve postopka, glede katerih vložnik navaja le posamezne člene brez kakršnekoli utemeljitve (1.odst. 424.čl. ZKP).
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako presoja njihovo verodostojnost.
Sodišče tudi ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tisti dokaz, ki je materialnopravno relevanten, pri čemer pa mora obramba obstoj in pravno relevantnost takega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje nepravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave
Tudi v primeru, če bi v času po vložitvi izpodbijani sklep postal pravnomočen, zahteva ne more biti dovoljena, ker je vložena, preden je bil pravnomočno končan kazenski postopek zoper obdolženca. V tej fazi postopka je dovoljeno vložiti le zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.