ZPP člen 2, 354, 354/2-10.ZOR člen 47, 103, 103/2, 458, 458/1, 552, 553.ZKZ člen 60.
promet s kmetijskimi zemljišči - menjalna pogodba - nedopusten predmet obveznosti - ničnost - sosporništvo - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
Status solastnikov v pravdni zadevi, ki zadeva celotno nepremičnino, in s tem zvezano vprašanje narave sosporništva, ni procesnopravno, temveč materialnopravno vprašanje.
Prepoved prometa z zemljiščem, ki ga daje ena stranka drugi v zamenjavo, vpliv na veljavnost menjalne pogodbe v celoti. Drugi odstavek 103. člena ZOR se nanaša na prepovedi, ki zadevajo samo eno stranko in se tičejo prav nje in lastnosti na njeni strani, ne pa predmeta posla.
Za določitev deležev krivde v razmerju pol - pol je revizijsko sodišče upoštevalo dolgoletne spore med strankama in v zvezi s tem ocenilo samovoljno zabijanje kolov na domnevni meji med parcelama pravdnih strank kot izzivanje. Tudi odziv toženca, ki se je lotil odstranjevanja kolov, je prispeval k zaostritvi. Odločilno pa je bilo nadaljnje ravnanje tožnika, ki je toženca brcnil in ga sunil s kolom v prsi. S tem je začel pretep, ki ga je nato toženec nadaljeval s prekomerno silovitostjo, očitno izzvan in v jezi.
privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Povrnitev lastne udeležbe lahko zahteva imetnik stanovanjske pravice, ki je imel to pravico na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona in ki je imel zato tudi pravico do privatizacije stanovanja.
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (1989) člen 47, 48, 49, 50.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači
Delo je bilo deljeno na živo in minulo delo, pri čemer je kot merilo za ugotavljanje skupnega osebnega dohodka bila v odstotkih določena udeležba delavca pri čistem dohodku obratovalnice. Živo delo, v katerem so bili upoštevani vrsta in obseg delovnih nalog, zahtevnost, delovni pogoji, izraba delovnega časa in tudi uspešnost delavca, je prinašalo tisti osebni dohodek, h kateremu so se prištevali vsi dodatki in je predstavljalo mesečno akontacijo osebnega dohodka, določeno v pogodbi o delovnem razmerju.
ZPP (1977) člen 1, 21, 21/2, 25.ZPP člen 30, 30/3.ZS člen 97, 97/1, 97/2, 99, 99/2-1, 101, 101/2-1. ZUS člen 1, 1/3, 14. ZDSS člen 1. ZDru člen 2.URS člen 15, 23, 42. ZVGLD člen 59.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - upravno sodišče - izključitev iz društva - načelno pravno mnenje
V sporu o izključitvi člana lovske družine odloča sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZOR člen 149, 149/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - pogodba v korist tretjega
Tožnik je po 1. odstavku 149. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pridobil lastno in neposredno pravico nasproti toženi stranki do izpolnitve, saj si je v njegovo korist kot tretje osebe tožnikov brat izgovoril pravico do prevoza. Tožnik je torej imel pravico, v kolikor bi bil to razlog za izostanek z dela, da zahteva od tožene stranke izpolnitev prevzete obveznosti, ki je bila izgovorjena v njegovo korist (2. odstavek), ni pa imel pravice izostati z dela.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prisotnost na delu - zavarovalni zastopnik
Kot je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi, iz kolektivne pogodbe (pogodba o zaposlitvi, ki bi jo sklenili pravdni stranki, v spis ni bila predložena) tožene stranke izhaja (38. člen), da zavarovalni zastopniki, kar je bila tožnica, delovno obveznost opravljajo z izvajanjem delovne obveznosti, ne s prisotnostjo na delu. Prisotnost na delu je (vsaj običajno) zahtevana zaradi določitve delovnega časa, ki predstavlja delovno obveznost. To pa pomeni, da glede na naravo tožničinega dela, ki se opravlja izven uradnih prostorov tožene stranke, in v času, ki je po mnenju zavarovalnega zastopnika za opravljanje dela najbolj primeren, pri tožnici (enako tudi pri drugih zavarovalnih zastopnikih) ni mogoče ugotoviti niti pogoja obvezne prisotnosti na delu niti delovnega časa. Takim delavcem, ki opravljajo delo izven sedeža podjetja in izven določenega delovnega časa, nimajo pa niti določene prisotnosti na delu, ni mogoče očitati neopravičenega izostanka (odsotnosti) z dela, ker ni določeno, kdaj in kje bi sploh morali delati.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje vodenja postopka
Posledica izteka zastaralnega roka za uvedbo in vodenje postopka je v tem, da po izteku roka ugasne pravica zahtevati ugotovitev delavčeve odgovornosti za kršitev delovnih obveznosti. Iz zastaranega postopka zato delavec ne more trpeti nobenih pravnih posledic.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogoji za nastanke odškodninske odgovornosti delodajalca - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke v obravnavanem primeru, bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Eden bi bil obstoj splošne abstraktne pravne norme, ki bi takšno razmerje urejala, drugi pa nastop tistih dejstev, na katera veže abstraktna pravna norma nastanek pravnega razmerja. To pravno pomeni, da bi morala biti Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki podrobneje ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev oziroma delodajalcev že izdana, preden bi nastopile okoliščine, ki ustvarjajo s tem predpisom predvideno pravno razmerje (pravico do plačila odškodnine).
ZPP člen 1, 30, 30/3. ZUS člen 1.ZS člen 97, 97/1, 98, 99, 99/2-1, 101. ZVGLD člen 59. ZDru člen 2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - upravno sodišče - izključitev iz društva
Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka očitno registrirano društvo. Glede na tako ugotovitev je toženka pravna oseba zasebnega prava (2. člen Zakona o društvih, Ur. list RS, št. 60/95, naprej ZDru) in je torej subjekt civilnega prava. Ta funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta, pravil), ki določa med drugim tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja z društvom. Predmetni spor o veljavnosti oziroma zakonitosti tožnikove izključitve iz društva se tako nanaša na razmerja obeh pravdnih strank. Zato gre za spor iz civilnopravnega razmerja. Za taka razmerja je namreč značilno, da nastajajo na ravni prirejenosti oziroma enakopravnosti subjektov. Ena stranka ne nastopa nasproti drugi avtoritativno z zapovedjo oziroma prepovedjo (Juhart in sodelavci, Pravdni postopek, 1974, stran 21). Navedene ugotovitve tako potrjujejo zaključek, da je treba obravnavani spor uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Temeljni kriterij veljavne ureditve za določitev pristojnosti pri premoženjskih in drugih civilnih sporih je vrednost spornega predmeta, kriterij pravnega temelja zadev pa le v posebej naštetih primerih.
ZDR (1990) člen 69, 69/3. SKPG člen 26. ZPP (1977) člen 393.
obličnost - delovno razmerje pri delodajalcu - izobraževanje delavcev - vračilo šolnine - pogodba o izobraževanju - opustitev sklenitve pismene pogodbe
Niti Zakon o delovnih razmerjih v omenjenem 69. členu, niti SKPG v 26. členu ne pogojuje za veljavnost pogodbe o izobraževanju pismene oblike, niti ne vsebuje določb o pravnih posledicah nespoštovanja te obličnosti. Tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pismena oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Opustitev presoje pritožbenih navedb lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP, če bi se ugotovilo, da pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb, ki bi lahko bile odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP).
SZ člen 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 21.ZOR člen 103, 103/1.
predkupna pravica najemnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - rok za vložitev tožbe - položitev zneskov ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe
Neupoštevanje določbe 4. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 20. člena SZ (30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi kršitve predkupne pravice) o položitvi zneskov ali garancij za zneske kupnine ima za posledico zavrženje tožbe.
ZDen člen 3, 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - članstvo v Kulturnbundu
Pri osebah nemške narodnosti se nelojalnost domneva. Ta zakonita domneva je izpodbojna, vendar breme dokazovanja nasprotnega nosi tisti, ki se z njo ne strinja.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe stanovanja do uveljavitve SZ ima za posledico izgubo stanovanjske pravice in odklonitev sklenitve najemne pogodbe po SZ - to pa utemeljuje zahtevek na izselitev.
SZ člen 8, 8/4, 129, 129/3. ZSR člen 40. ZSR (1974) člen 16.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti - hišniško stanovanje
Lastninjenje stanovanja, ki je na dan uveljavitve SZ evidentirano kot hišniško, lahko poteka - če je na njem ugotovljena stanovanjska pravica - le po določbah 3. odstavka 129. člena SZ.
carinska osnova - neupoštevanje dogovorjene cene - komisijska ocenitev vrednosti
V primeru, ko vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza določbam Carinskega zakona o dogovorjeni ceni, se ugotovi carinska osnova v skladu z določbami 34. do 45. člena Carinskega zakona.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - zavarovanje zahtevka
Kljub nevloženem predlogu za izdajo začasne odredbe po ZLPP, bi vrnitev v naravi bila možna tudi, če zavezanec ob izdaji prvostopne odločbe še ni izvedel lastninskega preoblikovanja in če je bil denacionalizacijski zahtevek že zavarovan z izdano in pravnomočno začasno odredbo po 68. členu ZDen.