denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - zavarovanje zahtevka
Kljub nevloženem predlogu za izdajo začasne odredbe po ZLPP, bi vrnitev v naravi bila možna tudi, če zavezanec ob izdaji prvostopne odločbe še ni izvedel lastninskega preoblikovanja in če je bil denacionalizacijski zahtevek že zavarovan z izdano in pravnomočno začasno odredbo po 68. členu ZDen.
Ustava FLRJ (1946) člen 27. Kazenski zakonik (1951) člen 118, 118/1.
kaznivo dejanje sovražne propagande
Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oz. sistematično ravnanje.
Kritiziranje družbenih razmer v takšnih (osebnih) pogovorih, četudi ni utemeljeno, ne more predstavljati propagande, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 118.čl. KZ-51. Tudi po takrat veljavni ustavi (27.čl. Ustave FLRJ iz leta 1946) je bila državljanom zajamčena svoboda govora, ki vključuje tudi pravico izražanja kritičnega osebnega mnenja o družbenih razmerah in nosilcih oblasti.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - navadna škoda in izgubljeni dobiček - gozdna škoda - odmera povračila škode - cene ob izdaji sodne odločbe
Sodišče druge stopnje je v razlogih svoje odločitve pravilno poudarilo, da je določba drugega odstavka 189. člena ZOR (po kateri se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega) izraz varstva oškodovančevega položaja, to je, da ne bi bil zaradi padca vrednosti denarja od zapadlosti odškodninske obveznosti (ki nastopi ob nastanku škode - 186. člen ZOR) pa do prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje prikrajšan. Navedeno stališče, da je ta določba poseben izraz varstva oškodovančevega položaja v odškodninskem sporu, je zastopano tudi v pravni teoriji (primerjaj dr. Strohsack - Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, 1990, stran 172, dr. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, II. knjiga, stran 721, 729 in nasl.). Glede na to in nesporno dejstvo, da so bile cene leta 1992 bistveno nižje kot pa v času sojenja 1997, je utemeljen zaključek, da materialni zakon (ZOR) pri odločanju o obravnavani toženčevi odškodninski obveznosti ni bil kršen na njegovo škodo.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija na podlagi pravnega posla
Če drži ugotovitev, da so zemljišča prešla v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi arondacijske odločbe, tožena stranka ni pravilno postopala, ker je s sklepom zavrgla denacionalizacijsko zahtevo tožeče stranke, saj bi morala pravilno uporabiti 4. odstavek 66. člena ZUP ter to zahtevo brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču ter to sporočiti tožeči stranki. Za zavrženje tega zahtevka namreč v skladu z navedeno določbo ZUP ni bilo zakonitega razloga, ker je znan pristojen organ (sodišče) po 1. odstavku 56. člena ZDen, ki o tem odloča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04796
ZOR člen 262, 488, 488/3, 620, 620/5. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - napake izvršenega posla - nepopolnost tipskega projekta - odškodninska odgovornost - zastaranje - ugovor zastaranja v reviziji
Tožena stranka je z izročitvijo neusklajenega projekta za stanovanjsko hišo kršila svojo zakonsko in pogodbeno obveznost, zaradi česar je tožniku na podlagi 262. člena ZOR v zvezi s tretjim odstavkom 488. člena ZOR oziroma petim odstavkom 620. člena ZOR odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi take napake.
Čeprav je ugovor zastaranja materialnopravne narave, ga v reviziji ni mogoče prvič uveljavljati, ker je pravilna presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o pričetku teka zastaranja, o eventuelni prekinitvi ali pretrganju zastaranja. Ker sodišče na ugovor zastaranja ne pazi po uradni dolžnosti, teh dejstev samo od sebe brez izrečno uveljavljenega ugovora ne ugotavlja. V revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato tudi revident ob šele v reviziji prvič uveljavljenem ugovoru zastaranja ne more navajati dejstev, ki so pomembna za presojo utemeljenosti takega ugovora.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 354, 354/2-3, 374. ZUKZ člen 53, 53/1, 81.
reformatio in peus - mednarodna pristojnost - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo edinega pritožnika (načelo prepovedi reformatio in peus) bi bilo v obravnavani zadevi kršeno, če bi sodišče druge stopnje ob reševanju tožnikove pritožbe proti zavrnilnemu delu sodbe poseglo v pravnomočni prisodilni del sodbe sodišča prve stopnje in na primer znižalo tožniku prisojeno odškodnino ali tudi v tem obsegu zavrglo tožbo. Sodišče druge stopnje v prisodilni del sodbe ni poseglo in je to v svojih razlogih tudi posebej poudarilo. V izpodbijani in zato nepravnomočni del sodbe pa je imelo pooblastilo poseči ne glede na trditve tožnika kot edinega pritožnika, saj pritožbeni preizkus obstoja absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodi v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v okvir uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe. Zato mora tudi sodišče druge stopnje paziti, ali odločitev v konkretnem sporu spada v pristojnost sodišča Republike Slovenije (3. točka drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 16. člena ZPP).
V sodni praksi se je pri vprašanju pristojnosti za sojenje v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom uveljavilo stališče, da se šteje, da je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije, če je tu prišlo do poškodbe telesa in da zato za pristojnost slovenskega sodišča ne zadostuje dejstvo, da stranka trpi telesne in duševne bolečine na območju svojega prebivališča v Republiki Sloveniji (pravno mnenje občne seje VS RS dne 19.6.1997).
ZDen člen 6, 6/2, 19, 19/1-1, 25, 60, 60/2.ZUP člen 49.
položaj stranke v postopku
Najemnik prostorov, ki so družbeno premoženje in predmet zahtevka za denacionalizacijo, sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta status pridobi, ko izkaže svoj pravni interes s tem, da je vlagal v podržavljeno nepremičnino znatna sredstva.
ZPP (1977) člen 16, 16/1, 16/2, 354, 354/2-3.ZDen člen 5, 56, 66, 66/1, 89, 89/1.
zahteva za denacionalizacijo - pristojnost za določanje v postopku denacionalizacije - sodna pristojnost - pristojnost upravnega organa - preizkus po uradni dolžnosti - konfiskacija premoženja - vrnitev premoženja - prehod premoženja v zasebno last na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov - zavezanec za vrnitev premoženja - vsebina odločbe o denacionalizaciji
Za razmejitev sodne od upravne pristojnosti v denacionalizacijskih zadevah so odločilne okoliščine iz 56. člena ZDen. Zato tudi o vprašanju, ali je šlo za prehod iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnega oz. fiktivnega pravnega akta in posla (89. člen ZDen) odloča tisti upravni organ ali sodišče, čigar pristojnost izhaja iz 56. člena ZDen.
pripor - pripor v skrajšanem postopku - begosumnost - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložniki zahteve s tem, da v zvezi z navedeno presojo navajajo, da je bil obdolženec obsojen na sorazmerno kratko zaporno kazen, katere del je že prestal, širijo dejansko podlago, na kateri slonita izpodbijana sklepa, s tem uveljavljajo v postopku za zahtevo za varstvo zakonitosti razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa po izrecni določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine
Funkcionalna neenakovrednost zobnega nadomestka z zdravim zobom, obrušenje nadaljnjih dveh zdravih zob in potrebno menjavanje nadomestka z novim je posebno za mladega človeka motnja, ki nedvomno povzroča duševne bolečine. To je podlaga za priznanje odškodnine za to vrsto nepremoženjske škode (200. člen zakona obligacijskih razmerjih).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pristranost sodišča
Če je pritožbeno sodišče v izvršilni zadevi zaradi prisilne izselitve M. K. dolžnikovo pritožbo glede zatrjevanih nepravilnosti zavrnilo, to ne pomeni, da je zaradi tega otežena nepristranost tega sodišča v morebitnem pritožbenem odločanju v tej pravdni zadevi. Predvsem pa samo sodišče kot tako ne more biti pristrano, to so lahko le posamezni sodniki, zaradi česar je sum v nepristranost posameznega in konkretnega sodnika lahko le izločitveni razlog, ne more pa to biti razlog za prenos pristojnosti.
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - vrnitev stvari - menjava
Konkretna parcela, opredeljena s parcelno številko in katastrsko izmero, je species, ki mu ni mogoče poljubno določati lastnosti.
Izročitveni zahtevek se lahko glasi samo na parcelo, kakršna je.
Morebitne pomanjkljivosti, na primer v manjši izmeri, pa ni mogoče odpraviti z zahtevkom, s katerimi se opredeli izmera parcela drugače, kot je izkazana s katastrskim stanjem.
ZPP (1977) člen 112, 112/2, 117, 117/1, 138, 138/1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - prepozna pritožba
Pooblaščenec, ki mora varovati interese svoje stranke, je tisti, ki mora paziti na pritožbene roke. Če je pooblaščenec tožene stranke izročil svoj izvod sodbe zakoniti zastopnici tožene stranke, ne da bi si pred tem posebej označil datum prejema sodbe, je razlog za zamudo pritožbenega roka pripisati napaki v njegovem poslovanju.
Nižji sodišči sta svojo odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti pravilno oprli na krivdno ravnanje zavarovanca tožene stranke, ki v območju okoli rampe pri vratarnici, kjer se pogosto ustavljajo tovorni in osebni avtomobili in puščajo oljne madeže, ni poskrbel za varno hojo mimoidočih (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZDen nima posebnih določb o tem, kako se v primerih iz 1. odstavka 72. člena "upošteva" nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje.
Kateri od nasprotnih udeležencev je upnik iz 1. odstavka 72. člena ZDen, na samo odločitev o denacionalizaciji ne vpliva. Nasprotna udeleženca imata v tem postopku položaj solidarnih upnikov (primerjaj 425. in 426. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Le takšen položaj nasprotnima udeležencema omogoča, da sporna vprašanja uredita med seboj izven denacionalizacijskega postopka, in v skladu s predpisi (pogodbo), ki njun položaj urejajo.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - kmetijski kompleks - upoštevanje danih odškodnin
Tožena stranka je pravilno ugotovila kršitve upravnega postopka, ki se nanašajo na možnost sodelovanja zavezanca in prizadete stranke v postopku ter pomanjkljivost v ugotovitvah, ki se nanašajo na identifikacijo zemljišča in na ovire za vračanje podržavljenega premoženja glede na obstoj kompleksa v skladu z določbo 27. čl. ZDen. Ugotavljanje višine odškodnine oz. ali ta presega 30% vrednosti podržavljenega zemljišča je pomembno za odločanje v smislu 72. člena ZDen.
SZ člen 58, 147, 147/1, 148, 148/1, 148/3, 148/4. ZSR člen 50.
tožba na izpraznitev stanovanja - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - imetništvo stanovanjske pravice
Zahtevek na izpraznitev stanovanja ni utemeljen, čeprav toženec nima najemne pogodbe. Tožnik kot lastnik stanovanja namreč pri zavrnitvi toženčeve zahteve za sklenitev najemne pogodbe ni navajal razlogov iz 148. člena SZ.
nepopolna vloga - poprava - načelo pomoči prava neuki stranki
Sklep, s katerim sodišče nalaga tožniku dopolnitev in popravo sodbe, ki ni prilagojen konkretnemu stanju zadeve, ni v skladu z določbo 1. odstavka 109. člena ZPP, po kateri mora sodišče stranko poučiti in ji pomagati pri popravi nepopolne vloge.
dolžnost staršev preživljati otroka - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - odpoved pravici do zvišanja preživnine - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZZZDR v 128. členu določa, da odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. Enako velja za odpoved pravici do dela preživnine in do zvišanja preživnine. Gre za pravico, s katero ni mogoče razpolagati v škodo otrok.
Odpoved pravici do zvišanja preživnine ne more priti v izrek sodbe.
Za sodno določeno preživnino otrok v postopku zaradi razveze zakonske zveze njihovih staršev veljajo določbe ZZZDR, ki predvidevajo spremembo preživnine zaradi spremenjenih razmer (79. člen in 5.
odstavek 132. člena navedenega zakona). Te določbe so kogentne narave v tem smislu, da jih stranke vnaprej ne morejo izključiti (128. člen ZZZDR).
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2. ZPP (1977) člen 212, 212-4.
stečajni postopek - prerekane terjatve - napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok - zavrženje tožbe
Če je stečajni senat napotil upnika da začne postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve, postopek na plačilo omenjene terjatve pa je bil prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, mora upnik predlagati nadaljevanje postopka v 15 dneh. Če rok zamudi, sodišče tožbo zavrže.