Električna napeljava je postala nevarna, ker ni bila ustrezno vzdrževana. Zato je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost le krivdno ravnanje tistega, ki bi moral ta del električne napeljave vzdrževati.
Sodišče druge stopnje bo moralo, upoštevajoč določbe ZOR, ki urejajo krivdno odgovornost (zlasti načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom), oceniti, ali je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa dejstva, ki so pravno relevantna za odločitev o morebitni krivdni odgovornosti tožene stranke.
Sodišče druge stopnje bo moralo presoditi, ali je mogoče odgovornost za vzdrževanje električnih žic naložiti uporabniku tudi v primeru, ko so te žice takorekoč neločljivo vgrajene v dobaviteljevo omrežje in bi moral uporabnik, če bi želel vzdrževati električne žice, posegati v dobaviteljevo omrežje.
ZOR člen 28, 28/2, 100, 266, 266/2, 344.SZ člen 126, 126/1.
prenehanje obveznosti - odpust dolga - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - pravice imetnika stanovanjske pravice - izplačilo 30% vrednosti stanovanja ob izselitvi
Ker je tožeča stranka s podpisom obračun le potrdila, to dejstvo ne more pripeljati do materialnopravnega sklepa, da je tožeča stranka s tem toženi stranki del njene obveznosti, ki je opredeljena v zakonu (prvi odstavek 126. člena SZ), tudi odpustila, zaradi česar naj bi, njena obveznost v delu, ki ni bil zajet v obračunu, prenehala.
Na podlagi z enostranskim sklepom tožene stranke določenih elementov obračuna in samega (ravno tako s strani tožene stranke enostransko sestavljenega) obračuna, del obveznosti, ki jo je imela tožena stranka do tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 126. člena SZ, ni mogel prenehati.
nujni dediči - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v določenih stvareh, v denarju ali pravicah (27. člen ZD). S tem namreč oporočitelj ni spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek (kar v bistvu pravno zmotno trdi tožeča stranka) na izročitev stvari, denarja ali na odstop pravice, ampak je samo določil način delitve zapuščine. Toženec je pravi dedič, na katerega je (tako kot na ostale dediče) prešla pokojnikova zapuščina v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), ki ima pravico zahtevati delitev zapuščine (144. člen ZD) in ki do delitve zapuščine skupno z drugimi dediči upravlja in razpolaga z zapuščino (145. člen ZD).
revizija - dovoljenost revizije zoper odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni spor - zavrženje revizije
Kadar se podrejeni tožbeni zahtevek nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, je v premoženjskem pravnem sporu dovoljenost revizije proti pravnomočni odločitvi v podrejenem zahtevku, treba posebej presojati po določilu 382. člena ZPP. Navedba vrednosti spora v glavnem tožbenem zahtevku ni odločilna.
lastninska pravica - pridobitev z graditvijo na tujem zemljišču - dobrovernost graditelja in lastnika zemljišča - plačilo prometne vrednosti zemljišča
Nedobroverni graditelj pridobi lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki ga pokriva stavba in na funkcionalnem zemljišču, če se lastnik zemljišča v roku iz 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Lastnik ima v tem slučaju le pravico do povrnitve prometne vrednosti zemljišča (25/5 člen ZTLR).
ZPP (1977) člen 354, 354/2-10. ZSG člen 72, 72/1, 73, 76, 76-6, 77, 77/1.SZ člen 22, 145.
skupnost stanovalcev kot pravna oseba - zastopanje skupnosti stanovalcev - pooblastilo za zastopanje
Toda Staninvest ... ni izkazal obstoja pogodbe, po kateri zastopa lastnike stanovanj. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, po katerem so stanovalci uresničevali svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in v stanovanjski skupnosti (prvi odstavek 72. člena) je namreč določal, da hišni svet, ki skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo, "sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. To pomeni, da v pravdi ni izkazan obstoj pooblastilnega razmerja med tožečo stranko in podjetjem Staninvest p.o...
Podlaga za določitev veljavne cene stavbnega zemljišča je bila določena v pisnem dogovoru in bi vsako dodatno odbijanje stroškov pomenilo uveljavljanje enostranske volje občine, kar ni dovoljeno.
povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Presoja odgovornosti imetnikov motornih vozil, udeleženih v prometni nezgodi.
ZDen člen 6, 6/2, 34, 34/2.ZUP člen 140.ZLPP člen 12, 14.
začasna odredba
Tožena stranka, ki je zavrnila pritožbo z obrazložitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana, pri tem pa poudarila, da podržavljenega podjetja ni mogoče vrniti v naravi, je s tem že odločila o sami stvari in ne o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z ugotovitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana ter zavrnitvijo le-te, pa je izpodbijana odločba tudi sama s seboj v nasprotju.
ZD člen 59, 59/1, 59/3. ZPP (1977) člen 385, 385/2, 385/3, 395, 395/2.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - revizija - razlogi za revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oporočna sposobnost se predpostavlja, prav tako kot širše pojmovana poslovna sposobnost. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - prenehanje stanovanjskega razmerja - obstoj življenjske skupnosti zakoncev
Dejstvo, da tožnik stanuje v spornem objektu na podlagi stanovanjske pogodbe z dne 21.6.1972, da je na podlagi odločbe pravne prednice tožene stranke že 15.11.1963 dobil dovoljenje za adaptacijo navedenega stanovanjskega objekta ter, da zakonska zveza tožnika obstaja že vrsto let zgolj formalno oziroma da z družino ne živi že več kot 10 let in torej ne živi v L., kjer živita žena in sin. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 128. člena Stanovanjskega zakona v zvezi s 60. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS05010
ZPP (1977) člen 35, 35/1.ZOR člen 210, 210/1, 371, 388.ZZZDR člen 56, 56/2.ZS člen 99, 99/2-1.
neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - solidarna obveznost zakoncev - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta se tedaj, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski protivrednosti, določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe.
Odločilna za presojo spora je bila ugotovitev, da sta toženca za nakup skupnega avtomobila uporabila sporna tožničina sredstva brez podlage. S tem sta povzročila premik premoženja s tožnice v svojo premoženjsko sfero. Odločitev, da sta toženca solidarno dolžna povrniti tožnici sporna sredstva pa ima med drugim oporo v drugem odstavku 56. člena ZZZDR, ki določa med drugim, da za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
začasna odredba - odvzem potnega lista - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Odvzem potnega lista samo zase še ni odvzem državljanstva, zato ni verjetno izkazane potrebe, da se z začasno odredbo uredi tožničin državljanski status.
oporoka - vsebina oporoke - razlaga oporoke - namen oporočitelja
Izhodišče za razlago oporoke je sama vsebina oporoke oziroma zapustnikove odredbe. Razlaga ne sme vnesti nekaj, kar v poslednjevoljni odredbi ni prišlo do izraza (primerjaj Finžgar -
Dedno pravo 1962, stran 97 in dr.). Z razlago torej oporoke ni dopustno dopolnjevati. Razmerje med določbama prvega in drugega odstavka 84. člena ZD je tako, da je drugi odstavek v razmerju do prvega subsidiaren (ker pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o določilih oporoke).
Določilo drugega odstavka 84. člena ZD (po katerem se je treba v dvomu držati tistega, kar je ugodnejše za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost) odreja, da se z oporoko naložene obveznosti kakšne osebe v dvomu razlagajo v njeno korist to je v smislu manjšega bremena dolžnika (primerjaj Finžgar - isto kot spredaj).
S sklenitvijo pravnega posla - kupne pogodbe med tožečo in prizadeto stranko je bilo pretrgana povezava z upravnim postopkom. Zato morebitne kršitve Zakona o upravnem postopku niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla.
Dejstvo, da je eden od zainteresiranih lastnikov stanovanj v tej zadevi sodnica višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
ZIP člen 55a, 55a/2.ZIZ člen 15, 62, 62/2.ZPP člen 25, 25/2.ZS člen 106, 106-5.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Po 2. odstavku 55.a člena Zakona o izvršilnem postopku, ki je veljal tedaj, ko bi sodišče moralo odločiti o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, in po 2. odstavku 62. člena zdaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju odloči o ugovoru sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.