odškodnina - nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila
Zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki v postopku uspe, upravičenje za nazaj. Zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Če se je denacionalizacijski upravičenec poslužil zakonske možnosti, da prepreči začeta adaptacijska dela na nepremičnini, za katero je vložil zahtevo za denacionalizacijo, potem to ne more iti v njegovo škodo. Zato ni odločilno stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v času ogleda in ki naj bi bilo nespremenjeno od prekinitve adaptacije.
Pravno nepomemben je zato tudi na tej okoliščini temelječi zaključek o nemožnosti oddaje takega prostora v najem.
načelo enakosti pred zakonom - povrnitev škode - denarna odškodnina
Enakost pred zakonom pomeni, da sodišče ne sme zakona uporabljati drugače, če gre za enake dejanske okoliščine oz. ga ne sme uporabljati drugače samo zaradi nekih osebnih lastnosti posameznika, ki nimajo nobene povezave z razmerjem, ki ga sodišče obravnava (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ustava torej ne prepoveduje različnih odločitev v posameznih odškodninskih zadevah, temveč prepoveduje samovoljo in različnost odločanja brez razumnega in stvarnega razloga.
ustna pogodba - konvalidacija - teorija realizacije
Ker je torej objekt po ustnem dogovoru strank o izgradnji večjega nadomestnega objekta na račun neizvršitve infrastrukturnih del zgrajen in tega tožnik tudi ne zanika, sta sodišči druge in prve stopnje tudi pravilno šteli, da je prišlo do konvalidacije ustne pogodbe (73. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
ZOR člen 12, 61.ZD člen 46, 46/1. ZPP (1977) člen 8, 385, 385/3.
dedni dogovor - zmota - pasivna legitimacija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Kršitve po 8. členu ZPP tožnika utemeljujeta le z drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo sama sprejemata. Dokazna ocena pa sodi v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - načelo proste presoje dokazov
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.
SZ člen 5, 117, 119, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 10, 16. ZPP (1977) člen 187, 201.
privatizacija stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice kot predhodno vprašanje - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - višina kupnine - vrednost točke - enotno sosporništvo
Po določbi tretjega odstavka 129. člena SZ se za stanovanje, namenjeno osebi za opravljanje službene dolžnosti (40. člen SZ), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica, smiselno uporabljajo določbe drugega in prvega odstavka omenjenega člena, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj v hiši, predvideni za rušenje ali celovito obnovo, oziroma stanovanj, na katerih ima kdo zakonito predkupno pravico.
V 5. členu SZ opredeljuje primernost stanovanja s številom in naravo stanovanjskih prostorov in številom ožjih družinskih članov. Tožena stranka ni dolžna prodati večjega ali boljšega stanovanja, kot je primerno za tožnico in njene družinske člane. Vendar pa to hkrati ne pomeni, da mora pod enakimi pogoji prodati stanovanje, ki je v smislu 5. člena SZ primerno za tožnico in njeno družino tudi v primeru, če tožnica zaseda slabše stanovanje, pa na podlagi določbe drugega odstavka 129. člena SZ zahteva odkup drugega primernega stanovanja. Stanovanjski zakon je predpisal dolžnost prodaje stanovanj za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji, zaradi česar lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na katerem obstoji stanovanjska pravica.
Zaradi na zavarovalni pogodbi temelječega plačila dolga obeh tožencev banki je tožeča stranka vstopila v pravice in obveznosti banke do obeh tožencev. Gre za institut zakonske subrogacije, ki je urejen v prvem odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89) in po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
privatizacija stanovanj - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - izpodbojnost - ničnost - aktivna legitimacija
Upravičenec lahko v primeru, ko je zavezanec prodal stanovanje komu, ki ni upravičenec, zahteva razveljavitev te pogodbe le tedaj, če obenem zahteva tudi sklenitev pogodbe z njim (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodno praksi VS RS št. I/93, str. 28). Pogodba med zavezancem in tistim, ki ni upravičenec, je namreč le izpodbojna in ne nična.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
V ravnanju obs. B.R., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj ni konkretizirano, da naj bi ilegalec, ki mu je obsojenec služil za zvezo, pobegnil pred oblastmi, niti da naj bi bil cilj tega neznanega ilegalca dejanje, opisano v 2.čl. ZKLD.
Nadzor nad hišnim priporom naj bi opravljali ravno policisti, glede katerih je izkazano, da je obdolženi z njimi že imel konflikte in tako možnost ponovitvenega dejanja ni moč preprečiti na drug način kot s priporom - posegom v obdolženčevo pravico do svobode.
zastaranje - zastaranje pregona prekrška - kraj storitve prekrška v cestnem prometu - postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - izločitev policista, ki je odkril prekršek - dovoljenost zahteve za sodno varstvo
Zagovornica je pritožbo zoper prvostopno odločbo o prekršku vložila 8.7.1997, Senat za prekrške Republike Slovenije pa je o tej pritožbi odločal na seji 25.5.1998, tako da je poteklo do odločitve na drugi stopnji manj kot eno leto, zato o kršitvi 1.odst. 55.čl. ZP, ne glede na čas vročitve odločbe druge stopnje, ni mogoče govoriti, saj je odločba o prekršku postala pravnomočna že z dnem odločitve o pritožbi.
Ob ugotovljeni zavrnitvi preizkusa z alkotestom je povsem brez pomena, kje je kaznovani to storil, glede na to, da je potrebno dogodek, sestavljen iz treh prekrškov, obravnavati kot celoto.
Glede na to, da sta policista zahtevala preizkus z alkotestom takoj zatem, ko je kaznovani na javni cesti storil prekršek, je povsem brez pomena, kje je kaznovani svoje vozilo ustavil in ga zapustil.
Dejstvo, da sta bila policista, ki sta odkrila prekršek, zaslišana kot priči, nista sodelovala kot uradni osebi v postopku o prekršku v smislu 1.tč. 1.odst. 186.čl. ZP (uradni osebi) ampak kot priči v smislu 122.čl. ZP.
Ker določeni posamezni kazni za prej navedena prekrška ne presegata zneska 100.000,00 SIT ob času vložitve zahteve za sodno varstvo dne 22.7.1998, je bilo zahtevo za sodno varstvo v tem delu s sklepom zavreči, ker po zakonu ni dovoljena.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker je ugotovljeno, da se je tožnica polno angažirala v svoji službi in zaslužila celo več kot toženec, da je poleg tega v celoti skrbela za dom in pomagala drugim ter korist od tega delila s tožencem, ne more biti njen delež na novi hiši manjši zaradi tega, ker je gradil in s svojim dohodkom financiral gradnjo toženec sam.
ZTuj člen 6, 7, 12.URS člen 13. ZUS (1977) člen 30, 30/1-2, 61. ZUS člen 94.
zavrnitev izdaje vizuma
Tujec, ki nima pravno urejenega statusa v Republiki Sloveniji, nima pravno varovane pravice do izdaje delovnega vizuma, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje in za neomejeno število potovanj.