oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - denacionalizacije stavbnih zemljišč
Pravnim naslednikom razlaščenca, ki imajo sedaj pravico uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču 31. člen ZDen ne dovoljuje lastninjenja in je lastninjenje tovrstnih primerov urejeno s posebnim zakonom.
tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje - nezakonita uporaba stanovanja
Toženka bi morala zatrjevano nezakonitost izvršilnega postopka uveljavljati z rednimi in po potrebi tudi z izrednimi pravnimi sredstvi v tistem postopku, za katerega zatrjuje, da je bil nezakonit, ne pa v sedanji pravdi.
Ker sta se toženca s prodajno pogodbo zavezala tožnikom plačati 80.000 DEM kupnine v tolarski vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo še dolžnih 40.000 DEM v tolarski vrednosti skladna z materialnopravno določbo prvega odstavka 454. člena ZOR, saj sta toženca dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
ZOR člen 12, 61.ZD člen 46, 46/1. ZPP (1977) člen 8, 385, 385/3.
dedni dogovor - zmota - pasivna legitimacija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Kršitve po 8. členu ZPP tožnika utemeljujeta le z drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo sama sprejemata. Dokazna ocena pa sodi v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).
privatizacija stanovanj - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - izpodbojnost - ničnost - aktivna legitimacija
Upravičenec lahko v primeru, ko je zavezanec prodal stanovanje komu, ki ni upravičenec, zahteva razveljavitev te pogodbe le tedaj, če obenem zahteva tudi sklenitev pogodbe z njim (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodno praksi VS RS št. I/93, str. 28). Pogodba med zavezancem in tistim, ki ni upravičenec, je namreč le izpodbojna in ne nična.
Zaradi na zavarovalni pogodbi temelječega plačila dolga obeh tožencev banki je tožeča stranka vstopila v pravice in obveznosti banke do obeh tožencev. Gre za institut zakonske subrogacije, ki je urejen v prvem odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89) in po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
načelo enakosti pred zakonom - povrnitev škode - denarna odškodnina
Enakost pred zakonom pomeni, da sodišče ne sme zakona uporabljati drugače, če gre za enake dejanske okoliščine oz. ga ne sme uporabljati drugače samo zaradi nekih osebnih lastnosti posameznika, ki nimajo nobene povezave z razmerjem, ki ga sodišče obravnava (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ustava torej ne prepoveduje različnih odločitev v posameznih odškodninskih zadevah, temveč prepoveduje samovoljo in različnost odločanja brez razumnega in stvarnega razloga.
ustna pogodba - konvalidacija - teorija realizacije
Ker je torej objekt po ustnem dogovoru strank o izgradnji večjega nadomestnega objekta na račun neizvršitve infrastrukturnih del zgrajen in tega tožnik tudi ne zanika, sta sodišči druge in prve stopnje tudi pravilno šteli, da je prišlo do konvalidacije ustne pogodbe (73. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
menjava nepremičnin - causa menjalne pogodbe - lastninska pravica - pridobitev na podlagi pravnega posla - ustna pogodba - obličnost - konvalidacija - zakonita posest
Kavza menjalne pogodbe je torej prenos lastninske pravice na drugega sopogodbenika oz. menjava lastninske pravice na zamenjanih stvareh. Stranki menjalne pogodbe sta v enakem položaju kot prodajalec prodajne pogodbe. Menjalna pogodba je vsebinsko pogodba, ki je sestavljena iz dveh prodajnih pogodb.
Pogodba o menjavi uživanja in menjalna pogodba sta različni pogodbi. Pri prvi zadošča zamenjava posesti in užitek zamenjane nepremičnine (vsebinsko je to lahko tudi zakupna pogodba, pogodba o užitku ali druga neimenovana pogodba), pri drugi pa, mora biti dogovorjen tudi prenos lastninske pravice.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - načelo proste presoje dokazov
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.
SZ člen 5, 117, 119, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 10, 16. ZPP (1977) člen 187, 201.
privatizacija stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice kot predhodno vprašanje - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - višina kupnine - vrednost točke - enotno sosporništvo
Po določbi tretjega odstavka 129. člena SZ se za stanovanje, namenjeno osebi za opravljanje službene dolžnosti (40. člen SZ), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica, smiselno uporabljajo določbe drugega in prvega odstavka omenjenega člena, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj v hiši, predvideni za rušenje ali celovito obnovo, oziroma stanovanj, na katerih ima kdo zakonito predkupno pravico.
V 5. členu SZ opredeljuje primernost stanovanja s številom in naravo stanovanjskih prostorov in številom ožjih družinskih članov. Tožena stranka ni dolžna prodati večjega ali boljšega stanovanja, kot je primerno za tožnico in njene družinske člane. Vendar pa to hkrati ne pomeni, da mora pod enakimi pogoji prodati stanovanje, ki je v smislu 5. člena SZ primerno za tožnico in njeno družino tudi v primeru, če tožnica zaseda slabše stanovanje, pa na podlagi določbe drugega odstavka 129. člena SZ zahteva odkup drugega primernega stanovanja. Stanovanjski zakon je predpisal dolžnost prodaje stanovanj za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji, zaradi česar lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na katerem obstoji stanovanjska pravica.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
V ravnanju obs. B.R., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj ni konkretizirano, da naj bi ilegalec, ki mu je obsojenec služil za zvezo, pobegnil pred oblastmi, niti da naj bi bil cilj tega neznanega ilegalca dejanje, opisano v 2.čl. ZKLD.
zastaranje - zastaranje pregona prekrška - kraj storitve prekrška v cestnem prometu - postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - izločitev policista, ki je odkril prekršek - dovoljenost zahteve za sodno varstvo
Zagovornica je pritožbo zoper prvostopno odločbo o prekršku vložila 8.7.1997, Senat za prekrške Republike Slovenije pa je o tej pritožbi odločal na seji 25.5.1998, tako da je poteklo do odločitve na drugi stopnji manj kot eno leto, zato o kršitvi 1.odst. 55.čl. ZP, ne glede na čas vročitve odločbe druge stopnje, ni mogoče govoriti, saj je odločba o prekršku postala pravnomočna že z dnem odločitve o pritožbi.
Ob ugotovljeni zavrnitvi preizkusa z alkotestom je povsem brez pomena, kje je kaznovani to storil, glede na to, da je potrebno dogodek, sestavljen iz treh prekrškov, obravnavati kot celoto.
Glede na to, da sta policista zahtevala preizkus z alkotestom takoj zatem, ko je kaznovani na javni cesti storil prekršek, je povsem brez pomena, kje je kaznovani svoje vozilo ustavil in ga zapustil.
Dejstvo, da sta bila policista, ki sta odkrila prekršek, zaslišana kot priči, nista sodelovala kot uradni osebi v postopku o prekršku v smislu 1.tč. 1.odst. 186.čl. ZP (uradni osebi) ampak kot priči v smislu 122.čl. ZP.
Ker določeni posamezni kazni za prej navedena prekrška ne presegata zneska 100.000,00 SIT ob času vložitve zahteve za sodno varstvo dne 22.7.1998, je bilo zahtevo za sodno varstvo v tem delu s sklepom zavreči, ker po zakonu ni dovoljena.
Nadzor nad hišnim priporom naj bi opravljali ravno policisti, glede katerih je izkazano, da je obdolženi z njimi že imel konflikte in tako možnost ponovitvenega dejanja ni moč preprečiti na drug način kot s priporom - posegom v obdolženčevo pravico do svobode.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - posebno premoženje - premoženje zakonca, pridobljeno po razpadu življenjske skupnosti
V času po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti pridobljeno premoženje lahko predstavlja izključno premoženje enega od zakoncev, vendar ob jasnem dejanskem izhodišču, da ga je ta zakonec ustvaril z lastnim delom in lastnim denarjem.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo v rudniku kot nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
Delo v rudniku je nevarno. Tožnik se je ponesrečil, ko je skušal pritrditi kabel, da bi s tem omogočil nemoteno obratovanje kombajna. To je storil, ko se kombajn še ni premikal. Varnostna razdalja deset metrov je določena tedaj, ko se kombajn premika. Zato tožnik ni prekršil pravila o varnem odmiku od stroja, njegovo delo pa je bilo potrebno in v sklopu njegovih delovnih nalog. Pri tem je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je stroj naletel na prikriti talni lok in ga vrgel v tožnika. To je bilo v okviru nevarnosti obratovanja, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnik nevarnega obrata.