povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Ugotovljeno je bilo, da je tožnik vozil pod tako visokim vplivom alkohola, da je bil glede na mednarodne znanstveno utemeljene normative absolutno nesposoben za varno vožnjo. Vozniku avtobusa je utemeljeno mogoče očitati, da je zapeljal z neprednostne ceste na prednostno, ko prometna situacija ni zagotavljala vključitve v promet na prednostni cesti brez tveganja. Očitno je torej, da sta oba udeleženca trčenja kršila cestnoprometne predpise o varni vožnji.
V 2. odstavku 71. člena ZDen je določeno, da se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo pred organom za denacionalizacijo. V konkretnem primeru to pomeni, da je potrebno o stroških postopka odločiti v skladu z določili ZPP.
ZPP (1977) člen 330, 392, 393. ZDSS člen 21, 21/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vmesna sodba - sklep o stroških postopka - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
Sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, ne predstavlja primernega izvršilnega naslova. Vendar velja taka sodba po sedanji sodni praksi za vmesno odločbo (330. člen ZPP), kar pomeni, da je odločeno o temelju, višina pa je lahko predmet drugega postopka. Taka obrazložitev ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 89. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 370, 370/1, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - kvalifikatorne okoliščine - hujša kršitev delovnih obveznost
Posebne okoliščine po 89. členu ZDR niso bile ugotovljene, zato bi lahko sodišče druge stopnje ravnalo po prvem odstavku 370. člena ZPP. Ker ni uporabilo nobene od tam navedenih možnosti, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 370. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP.
Posebne okoliščine iz 89. člena ZDR so - v zvezi s 4. členom Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca - dejanska podlaga za ugotavljanje resnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Če sodišče prve stopnje teh okoliščin ni preverjalo, je bilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabljeno materialno pravo.
ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1. ZDR (1990) člen 88, 89.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti - kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost - kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve disciplinske obveznosti iz 1. točke 1. odstavka 45. člena ZZDO pristojni disciplinski organ ni dolžan ugotavljati kazenske odgovornosti niti kot predhodno vprašanje, saj v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena disciplinskega organa, ki vodi disciplinski postopek, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba tega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela
Delavec je glede na določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če sta izpolnjena dva pogoja, to je nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Pomembno je, da gre za objektivno potrebo organizacije, ki za razliko od razporeditve po določbi 23. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ne vsebuje subjektivnega elementa - pomanjkanja znanja in zmožnosti delavca. Prav zato je nujno, da so tiste potrebe, ki so narekovale razporeditev delavca na drugo delovno mesto, opredeljene in konkretizirane v razporeditvenem aktu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30880
ZVD člen 46. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 12. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 375, 375/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - poškodba pri delu - deljena odgovornost - vzročna zveza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Na podlagi 46. člena Zakona o varstvu pri delu je v 12. členu Pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih predmetov (Uradni list SFRJ, št. 40/61) predpisana pri obdelavi kratkih in ozkih kosov lesa uporaba pomožne naprave, s katero se ti potiskajo in držijo. Ugotovitev okoliščine, ali je tožnik pri žaganju manjšega kosa lesa na krožni žagi uporabljal pomožno napravo, je bistvenega pomena za ugotovitev obstoja vzročne zveze in s tem za ugotovitev ali je dana njegova soodgovornost za nastalo posledico. Ker sodišče druge stopnje v zvezi s tem ni odgovorilo na navedbe v pritožbi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 375. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).
ZPPSL člen 51, 51/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-12, 106, 106/1, 106/2.
prenehanje delovnega razmerja - pravno varstvo - delovno razmerje pri delodajalcu - načrt finančne reorganizacije - začetek postopka prisilne poravnave - narava odločbe o prenehanju delovnega razmerja
Odločba izdana na podlagi 1. odst. 51. čl. ZPPSL je o prenehanju delovnega razmerja po svojih pravnih lastnostih in učinkih enaka drugim odločitvam o prenehanju delovnega razmerja brez delavčevega pristanka in po svoji naravi predstavlja sklep iz 12. točke 1.
odstavka 100. člena ZDR. Zato mora biti delavcu zagotovljena enaka pravica do pravnega varstva, določena v zakonu kot v drugih primerih. Njegov ugovor pa ima na podlagi 1. odstavka 106. člena ZDR odložilni (suspenzivni) učinek, saj ni kot izjema določen niti v 2. odstavku 106. člena ZDR, niti v določbah ZPPSL.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 375, 375/1, 394, 394/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - vrnitev štipendije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo nevedb v pritožbi, ki bi lahko bile odločilnega pomena, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 375. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - disciplinski postopek - vezanost na pravno kvalifikacijo v vloženi zahtevi - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
Ker disciplinski organi niso vezani na pravno kvalifikacijo v vloženi zahtevi, ampak samo na opis dejanja, ni sprejemljiv revizijski očitek, da sta disciplinski komisiji, nato pa tudi obe nižji sodišči, spoznali tožnika za odgovornega kršitve delovne obveznosti mimo zahteve direktorja, kar naj bi tudi pomenilo zmotno uporabo materialnega prava. Ko je bilo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, ocenjeno, da gre v tožnikovem primeru za neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti po 14. točki 20. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti, je bila pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, da je že prvostopenjski disciplinski organ, ki je prav tako ugotovil hujšo kršitev delovnih obveznosti po tej točki, imel pravno podlago za izrek takega ukrepa, kot je preklic pogojnega disciplinskega prenehanja delovnega razmerja (to je omogočal 29. člen pravilnika). Čeprav je bilo v sodnem postopku sicer ugotovljeno, da revident ni sodeloval pri dejanskem prehodu sodelavca v tovarniške prostore preko ograje, je že storitev ugotovljene kršitve delovnih obveznosti, ki vsebinsko izhaja iz direktorjeve zahteve, taka, da je opravičila izrečeni ukrep. Zato ob upoštevanju dejanskih ugotovitev nižjih sodišč v postopku, revizijsko sodišče ponovno ugotavlja, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in da zato ni mogoče slediti revizijski navedbi glede zmotne uporabe materialnega prava.
ZPre člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 8, 8/1, 10, 10/1-1, 10/1-2, 11, 11/5, 80, 82, 83.ZLPP člen 18.
lastninsko preoblikovanje podjetij - predmet odkupa - javna prodaja delnic - javna ponudba za odkup delnic - odmena za odkupljene delnice - nadomestni vrednostni papirji
Določbe ZPre se uporabljajo tudi za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi ZLPP, če je izdajatelj kot enega od načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic (ali pridobil dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo), čeprav velja sicer za del delnic še prepoved prenosa po določbah ZLPP.
Predmet odkupa po določbah ZPre so lahko tudi delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ampak tudi delnice, s katerimi se na njem ne trguje.
Kot odmeno za delnice, odkupljene na podlagi javne ponudbe za njihov odkup, ponudi lahko ponudnik tudi nadomestne vrednostne papirje in sicer že izdane delnice ali obveznice katerega koli izdajatelja, če so že uvrščene v borzno kotacijo ali pa delnice oziroma obveznice, ki jih bo v bodoče sam izdal.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - darilo
Toženka je sporno stanovanje kupila z denarjem, ki ji ga je namensko za kupnino podaril sin. Čeprav ga je kupila še v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, sporno stanovanje ni postalo njuno skupno premoženje, ker njej podarjeni denar ni predstavljal skupnih, z delom pridobljenih sredstev obeh zakoncev.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter strah.
hišna preiskava - priči pri hišni preiskavi - policista kot priči - nedovoljeni dokazi
Ustava in ZKP ne določata, kdo ne sme biti priča pri hišni preiskavi in tudi ne, na kakšen način se priči določita (izbereta). Zato ni zakonske podlage za stališče, da je treba kot nedovoljen dokaz po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP šteti vsak dokaz, ki je bil pridobljen pri hišni preiskavi, pri kateri je bil navzoč kot priča policist.
Ker je dolžnost priče pri hišni preiskavi, da pazi, kako se preiskava opravlja, dolžnost policistov pa je odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, že zaradi možnih ugovorov o njihovi pristranosti ni primerno, da so policisti - ne glede na to ali so v uniformi ali v civilu - določeni za priče pri hišni preiskavi. Ali je zaradi tega hišna preiskava nezakonita oz. ali je dokaz pridobljen pri hišni preiskavi nedovoljen dokaz v smislu 219.čl. ZKP, pa se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera.
pripor - predlog za podaljšanje pripora - odgovor na predlog - sklep o podaljšanju pripora
Preiskovalni sodnik mora najmanj tri dni pred iztekom pripora seznaniti obdolženca in zagovornika o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer pa le od obdolženca in zagovornika zavisi, ali se bosta izjavila o navedbah v predlogu. Ni sicer odveč, če preiskovalni sodnik obdolženca in zagovornika, ki je sicer prava vešča oseba, pouči o tem, da se lahko o predlogu izjavita, vendar v primeru, če tega ne stori, ne gre za kršitev določila 2.odst. 205.čl. ZKP.
ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZZav člen 116.ZOR člen 154, 940.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - tuje vozilo - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja
Ne gre za odškodninsko zadevo z mednarodnim elementom, ker v času obstoja države SFRJ nobeno vozilo, ki je bilo registrirano na območju te države, ni bilo vozilo tuje registracije. Tudi druge ugotovljene okoliščine ne utemeljujejo zakonske ali pogodbene obveznosti tožene stranke. Pri tožnikovem revizijskem utemeljevanju pasivne legitimacije toženega zavarovalnega biroja je pravno zmotno sklicevanje na analogno uporabo 116. člena ZZav, saj ni pravne praznine. Tožnikov primer je urejen z materialnopravnimi predpisi, na katerih veljavnost poznejše spremembe, ki so povezane z razpadom bivše federacije, same po sebi niso mogle vplivati.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obd. R.K., ko trdi, da bi bila ponovitvena nevarnost odpravljena z milejšim ukrepom, to je s hišnim priporom, le drugače ocenjuje okoliščine, na podlagi katerih se je sodišče odločilo za odreditev pripora. S takim izvajanjem torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.