ZZZDR člen 51, 51/1, 52/2. ZOR člen 388. ZPP-77 člen 191, 191/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - objektivna sprememba tožbe - zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe
Prihranki iz zaslužka za delo v času trajanja zakonske zveze tudi spadajo v skupno premoženje zakoncev. Okoliščina, da je šlo za zaposlitev v tujini, ob nespornem času tega dela in dejstvu, da je zakonska in življenjska skupnost takrat še obstajala, ne more pripeljati do drugačne odločitve.
Prodaja spornega avtomobila brez vednosti in soglasja toženke je bila v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR. Zato mora toženec tožnici plačati polovico vrednosti skupnega avtomobila, prodanega brez njenega soglasja.
Če vročitev v skladu s 87. členom ZUP ni bila mogoča, je bila vročitev pravilno opravljena po 95. členu ZUP, če jo je uradna oseba, potem ko pošiljke stranka na domu ni hotela sprejeti, pribila na vhodna vrata in o tem napravila uradno zabeležko.
hišna preiskava - priči pri hišni preiskavi - policista kot priči - nedovoljeni dokazi
Ustava in ZKP ne določata, kdo ne sme biti priča pri hišni preiskavi in tudi ne, na kakšen način se priči določita (izbereta). Zato ni zakonske podlage za stališče, da je treba kot nedovoljen dokaz po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP šteti vsak dokaz, ki je bil pridobljen pri hišni preiskavi, pri kateri je bil navzoč kot priča policist.
Ker je dolžnost priče pri hišni preiskavi, da pazi, kako se preiskava opravlja, dolžnost policistov pa je odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, že zaradi možnih ugovorov o njihovi pristranosti ni primerno, da so policisti - ne glede na to ali so v uniformi ali v civilu - določeni za priče pri hišni preiskavi. Ali je zaradi tega hišna preiskava nezakonita oz. ali je dokaz pridobljen pri hišni preiskavi nedovoljen dokaz v smislu 219.čl. ZKP, pa se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera.
Četudi je za izračun nadomestila za drugo polletje 1994 bila uporabljena vrednost točke, določena s sklepom mestne skupščine za leto 1993, s tem niso bile prizadete pravice tožeče stranke, ki je po zakonu in odloku zavezana k trajnemu plačilu nadomestila.
banke in hranilnice - začasna odredba - pogoji za izdajo - težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, ki je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe in kot tak ločen pravni pojem, odvisen od okoliščin posameznega primera, mora tožeča stranka verjetno izkazati. Poleg višine škode, tudi če je ta visoka, morajo biti verjetno izkazane še kakšne druge okoliščine, npr. okoliščine, ki kažejo na motnje oz. ogroženost poslovanja hranilnice.
Če odločbe o podelitvi koncesije zaradi njene narave ni možno izvršiti, ni možna odložitev izvršitve takega akta, niti ni možno izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS. Brez verjetno izkazane potrebe (kot posebnega pogoja) tudi ni možno izdati takšne začasne odredbe po 2. odst. 69. čl. ZUS, ko bi začasna ureditev stanja pomenila zadržanje izvajanja celotne podeljene koncesije.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - darilo
Toženka je sporno stanovanje kupila z denarjem, ki ji ga je namensko za kupnino podaril sin. Čeprav ga je kupila še v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, sporno stanovanje ni postalo njuno skupno premoženje, ker njej podarjeni denar ni predstavljal skupnih, z delom pridobljenih sredstev obeh zakoncev.
ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZZav člen 116.ZOR člen 154, 940.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - tuje vozilo - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja
Ne gre za odškodninsko zadevo z mednarodnim elementom, ker v času obstoja države SFRJ nobeno vozilo, ki je bilo registrirano na območju te države, ni bilo vozilo tuje registracije. Tudi druge ugotovljene okoliščine ne utemeljujejo zakonske ali pogodbene obveznosti tožene stranke. Pri tožnikovem revizijskem utemeljevanju pasivne legitimacije toženega zavarovalnega biroja je pravno zmotno sklicevanje na analogno uporabo 116. člena ZZav, saj ni pravne praznine. Tožnikov primer je urejen z materialnopravnimi predpisi, na katerih veljavnost poznejše spremembe, ki so povezane z razpadom bivše federacije, same po sebi niso mogle vplivati.
Okoliščina, ki jo zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da sta imeli navedeni priči pred zaslišanjem možnost medsebojnega dogovarjanja, ne pomeni, da pomenita izpovedbi prič nedovoljen dokaz, pač pa bo tudi izpovedba teh dveh prič, kakor tudi ostalega dokaznega gradiva, predmet dokazne ocene.
pripor - sklep o priporu - utemeljen sum - dejansko vprašanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora - upravičen državni tožilec
Utemeljenost suma kot stopnja verjetnosti, potrebna za uvedbo preiskave in v nadaljevanju kazenskega postopka ob eventualno odrejenem priporu tudi pri odločanju o eventualnem podaljšanju ali odpravi pripora, je dejansko vprašanje, kar je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo z nadaljnjo oceno, da je stvar kontradiktornega postopka presojanje dokazov s stopnjo gotovosti.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrnitvi predloga obrambe za odpravo pripora, ko glede na 4.odst. 420.čl. ZKP v napadenem sklepu ne gre niti za odreditev niti za podaljšanje pripora.
Po podatkih spisa gre v obravnavanem primeru za prevzem kazenskega pregona po pooblastilu generalnega državnega tožilca Republike Slovenije iz 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu.
Tožnik kot solastnik stroja ima določeno stvarnopravno varstvo po določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
oziroma določene pravice po določbah Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, posebno po 112. in naslednjih členih ter 118. in naslednjih členih). Toda dejanskih podlag, ki bi omogočale presojo spora na podlagi stvarnopravnih podlag po pravilih pravdnega postopka, tožnik ni uveljavljal.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialni predpis 25. čl. ZDen, ki govori o vračanju nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala. V 2. odstavku tega člena je določeno, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali vrne pod pogojem, da za razliko vrednosti plača odškodnino.
Tožena stranka pa je navedla, da ne more upoštevati znatnih vlaganj zavezanca v nepremičnino v smislu 25. čl. ZDen, ker gre po določilu tega člena za bistveno povečanje vrednosti celotne nepremičnine in ne samo za poslovne prostore zavezanca.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravi standard - višina denarne odškodnine
Pri uporabi pravnega standarda pravične odškodnine, kjer je treba subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati, je treba ugotovljeno stanje primerjati tudi z drugimi, podobnimi primeri v sodni praksi, ki je vpeta v obstoječe družbene razmere v obdobju, ko sodišče določa pravično odškodnino. S tem se uresničuje načelo enakosti ljudi pred zakonom, še posebej načelo enakega varstva človekovih pravic pred sodiščem, ki je zagotovljeno v 14. in 22.
členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91-I).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - trčenje motoristov - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Tožnik in toženec sta vozila ponoči brez luči. Vendar toženčev del krivde bistveno zvišuje dejstvo, da je poleg tega vozil po levi strani ceste. S tem je svojo vožnjo brez luči napravil še dodatno nevarno, saj je ogrožal tudi tiste uporabnike ceste, ki so uporabljali pravilno smer. Poleg tega je vozil s težjim motorjem kot toženec. Večja masa vozila in večja moč motorja pa pomenita večjo stopnjo ogrožanja drugih, iz česar sledi tudi večja odgovornost za škodo. Zato ob enaki kršitvi predpisov obeh pravdnih strank glede vožnje brez luči, pomenita nadaljnji obravnavani okoliščini razlog za 80 odstotno odgovornost toženca.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok - (materialna) pravnomočnost sodbe - ponovno odločanje o pravnomočno razsojeni stvari (isti pravdni postopek)
Kadar sodišče vnovič odloči v okviru istega postopka o že razsojeni stvari, pritožbeno sodišče le razveljavi takšno odločbo in ne zavrže tožbe.
Ko se ugotavljajo možnosti staršev za preživljanje je potrebno upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse možnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. V zvezi s slednjim pa je potrebno upoštevati po eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, po drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana tudi obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev. Skratka, niso pomembni le podatki oziroma ugotovitve o obstoječem premoženjskem stanju zavezanca, marveč tudi njegove realne pridobitne možnosti. Le-teh pa ni vselej nujno ugotavljati s poizvedbami in pritegnitvijo izvedenca in drugimi podobnimi dokazi, marveč jih je mogoče upoštevati že na podlagi splošno znanih relevantnih dejstev.
Sodišče je toženčev predlog zavrnilo s sklepom pod opr. št. I R 32/98 z dne 18.6.1998, ki je pravnomočen. Zato ponoven predlog ali dopolnitev predloga, kot je svojo vlogo naslovil toženec, ni dovoljen.
upravičenje do denacionalizacije - cerkve in druge verske skupnosti - delovanje cerkvene ustanove na območju RS
Če cerkvena pravna oseba ne deluje več na območju Republike Slovenije, ne more priti do uporabe zakonske določbe člena ZDen, ki izrecno veže pravico do vrnitve premoženja cerkvenim pravnim osebam na delovanje na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - paricijski rok - revizija - razveljavitev sodbe
Imetnik stanovanjske pravice na službenem stanovanju ima pravico, da uredi stanovanjske razmere na tak način, kot je primerno zanj in za njegovo družino, toda lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na kakršnem ima kupec stanovanjsko pravico. To stanovanje ima določeno tržno vrednost in tožena stranka utemeljeno zatrjuje, da je mogoče poseči v njeno premoženjsko pravico samo v tem obsegu. Ker sodišči prve in druge stopnje tega nista upoštevali, nista dovolj popolno ugotovili omejitve, do katere sega obveznost tožene stranke.
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - pravni učinek sodne odločbe o določitvi najemnika - nastanek najemnega razmerja
Nepravdno sodišče odloči v postopku na podlagi drugega odstavka 57. člena SZ, kdo izmed razvezanih zakoncev naj postane najemnik stanovanja - le o pravici slednjega, da sklene z lastnikom stanovanja najemno pogodbo. Najemno razmerje pa nastane šele s sklenitvijo najemne pogodbe.