Okoliščina, ki jo zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da sta imeli navedeni priči pred zaslišanjem možnost medsebojnega dogovarjanja, ne pomeni, da pomenita izpovedbi prič nedovoljen dokaz, pač pa bo tudi izpovedba teh dveh prič, kakor tudi ostalega dokaznega gradiva, predmet dokazne ocene.
ZZZDR člen 51, 51/1, 52/2. ZOR člen 388. ZPP-77 člen 191, 191/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - objektivna sprememba tožbe - zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe
Prihranki iz zaslužka za delo v času trajanja zakonske zveze tudi spadajo v skupno premoženje zakoncev. Okoliščina, da je šlo za zaposlitev v tujini, ob nespornem času tega dela in dejstvu, da je zakonska in življenjska skupnost takrat še obstajala, ne more pripeljati do drugačne odločitve.
Prodaja spornega avtomobila brez vednosti in soglasja toženke je bila v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR. Zato mora toženec tožnici plačati polovico vrednosti skupnega avtomobila, prodanega brez njenega soglasja.
upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - posredna prisila
Res je potrebno konkretna ravnanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti presojati v okviru širše analize takratnih družbenih razmer. Vendar pa samo ugotovitve, kako so takratne splošne družbene razmere vplivale na odločitev posameznika skleniti pravni posel, ne zadostujejo. Za utemeljenost zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja je zato potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali je prav v zvezi s sklenitvijo pravnega posla sploh obstajalo takšno ravnanje tedanjega državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla o prenosu upravičenčevega premoženja v državno lastnino.
Če odločbe o podelitvi koncesije zaradi njene narave ni možno izvršiti, ni možna odložitev izvršitve takega akta, niti ni možno izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS. Brez verjetno izkazane potrebe (kot posebnega pogoja) tudi ni možno izdati takšne začasne odredbe po 2. odst. 69. čl. ZUS, ko bi začasna ureditev stanja pomenila zadržanje izvajanja celotne podeljene koncesije.
odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - zaseg predmetov - povrnitev gmotne škode
Odgovornost za škodo, nastalo zaradi kazenskega postopka in kakršna naj bi bila preostala v tem postopku še sporna premoženjska škoda, pa so mimo Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 172 in dr.)
urejali še tedaj veljavni ustavi (bivše federacije to je zvezna v členu 199. in republiška, v členu 248) ter Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 28/80 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom organov pregona) in Zakon o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77 - člen 70 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom sodnika). Odgovornost države za tako škodo je temeljila na načelih o odgovornosti za drugega ter je bila država, to je toženka lahko odgovorna le za krivdno ravnanje svojih delavcev. Po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj je bil tožnikov devizni znesek 5.000 DEM zasežen v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem je bil oproščen obtožbe. Glavnica je bila tožniku vrnjena takoj po končanem kazenskem postopku. Sporno škodo naj bi predstavljale le izgubljene obresti od navedene glavnice, ki bi jih tožnik dobil, če glavnica ne bi bila zasežena v času od 17.6. do 4.11.1986. Ker pa sodišči nižjih stopenj nista ugotovili protipravnega ravnanja delavcev organov za notranje zadeve ali pa sodišča, sta obravnavani del odškodninskega zahtevka tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zavrnili.
banke in hranilnice - začasna odredba - pogoji za izdajo - težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, ki je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe in kot tak ločen pravni pojem, odvisen od okoliščin posameznega primera, mora tožeča stranka verjetno izkazati. Poleg višine škode, tudi če je ta visoka, morajo biti verjetno izkazane še kakšne druge okoliščine, npr. okoliščine, ki kažejo na motnje oz. ogroženost poslovanja hranilnice.
pripor - sklep o priporu - utemeljen sum - dejansko vprašanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora - upravičen državni tožilec
Utemeljenost suma kot stopnja verjetnosti, potrebna za uvedbo preiskave in v nadaljevanju kazenskega postopka ob eventualno odrejenem priporu tudi pri odločanju o eventualnem podaljšanju ali odpravi pripora, je dejansko vprašanje, kar je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo z nadaljnjo oceno, da je stvar kontradiktornega postopka presojanje dokazov s stopnjo gotovosti.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrnitvi predloga obrambe za odpravo pripora, ko glede na 4.odst. 420.čl. ZKP v napadenem sklepu ne gre niti za odreditev niti za podaljšanje pripora.
Po podatkih spisa gre v obravnavanem primeru za prevzem kazenskega pregona po pooblastilu generalnega državnega tožilca Republike Slovenije iz 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - darilo
Toženka je sporno stanovanje kupila z denarjem, ki ji ga je namensko za kupnino podaril sin. Čeprav ga je kupila še v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, sporno stanovanje ni postalo njuno skupno premoženje, ker njej podarjeni denar ni predstavljal skupnih, z delom pridobljenih sredstev obeh zakoncev.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter strah.
hišna preiskava - priči pri hišni preiskavi - policista kot priči - nedovoljeni dokazi
Ustava in ZKP ne določata, kdo ne sme biti priča pri hišni preiskavi in tudi ne, na kakšen način se priči določita (izbereta). Zato ni zakonske podlage za stališče, da je treba kot nedovoljen dokaz po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP šteti vsak dokaz, ki je bil pridobljen pri hišni preiskavi, pri kateri je bil navzoč kot priča policist.
Ker je dolžnost priče pri hišni preiskavi, da pazi, kako se preiskava opravlja, dolžnost policistov pa je odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, že zaradi možnih ugovorov o njihovi pristranosti ni primerno, da so policisti - ne glede na to ali so v uniformi ali v civilu - določeni za priče pri hišni preiskavi. Ali je zaradi tega hišna preiskava nezakonita oz. ali je dokaz pridobljen pri hišni preiskavi nedovoljen dokaz v smislu 219.čl. ZKP, pa se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera.
pripor - predlog za podaljšanje pripora - odgovor na predlog - sklep o podaljšanju pripora
Preiskovalni sodnik mora najmanj tri dni pred iztekom pripora seznaniti obdolženca in zagovornika o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer pa le od obdolženca in zagovornika zavisi, ali se bosta izjavila o navedbah v predlogu. Ni sicer odveč, če preiskovalni sodnik obdolženca in zagovornika, ki je sicer prava vešča oseba, pouči o tem, da se lahko o predlogu izjavita, vendar v primeru, če tega ne stori, ne gre za kršitev določila 2.odst. 205.čl. ZKP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - trčenje motoristov - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Tožnik in toženec sta vozila ponoči brez luči. Vendar toženčev del krivde bistveno zvišuje dejstvo, da je poleg tega vozil po levi strani ceste. S tem je svojo vožnjo brez luči napravil še dodatno nevarno, saj je ogrožal tudi tiste uporabnike ceste, ki so uporabljali pravilno smer. Poleg tega je vozil s težjim motorjem kot toženec. Večja masa vozila in večja moč motorja pa pomenita večjo stopnjo ogrožanja drugih, iz česar sledi tudi večja odgovornost za škodo. Zato ob enaki kršitvi predpisov obeh pravdnih strank glede vožnje brez luči, pomenita nadaljnji obravnavani okoliščini razlog za 80 odstotno odgovornost toženca.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik - načelo materialne resnice
Tožena stranka je ugotovila dejanske okoliščine v upravnem postopku, v nasprotju s spisom, saj se je tožeča stranka udeležila ustne obravnave 28.3.1995 in dne 21.4.1995 tudi podala izjavo, da gre v konkretnem primeru za nov, šele v letu 1972 zgrajen objekt na podržavljenem zemljišču.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravi standard - višina denarne odškodnine
Pri uporabi pravnega standarda pravične odškodnine, kjer je treba subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati, je treba ugotovljeno stanje primerjati tudi z drugimi, podobnimi primeri v sodni praksi, ki je vpeta v obstoječe družbene razmere v obdobju, ko sodišče določa pravično odškodnino. S tem se uresničuje načelo enakosti ljudi pred zakonom, še posebej načelo enakega varstva človekovih pravic pred sodiščem, ki je zagotovljeno v 14. in 22.
členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91-I).
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik - načelo materialne resnice
Tožena stranka tega določila (7. čl. ZUP) ni upoštevala in sploh ni ugotavljala dejanskih okoliščin glede povečane vrednosti nepremičnine, za katero vrnitev je zavezanec tožeča stranka.
upravičenje do denacionalizacije - cerkve in druge verske skupnosti - delovanje cerkvene ustanove na območju RS
Če cerkvena pravna oseba ne deluje več na območju Republike Slovenije, ne more priti do uporabe zakonske določbe člena ZDen, ki izrecno veže pravico do vrnitve premoženja cerkvenim pravnim osebam na delovanje na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen.
Sodišče je toženčev predlog zavrnilo s sklepom pod opr. št. I R 32/98 z dne 18.6.1998, ki je pravnomočen. Zato ponoven predlog ali dopolnitev predloga, kot je svojo vlogo naslovil toženec, ni dovoljen.