odgovornost pravnih oseb (delodajalca) nasproti tretjim
Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki jo je njen delavec povzročil tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom. Odgovornosti bi se rešila, če bi dokazala, da je njen delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (1. odstavek 170. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Za toženo stranko je ekskulpacijski razlog omejen zgolj na dokazovanje, da je njen delavec ravnal pravilno. Tega pa ni dokazala. Nasprotno: ker se njen delavec pred pričetkom dela na transformatorski postaji ni prepričal, ali je električni tok odklopljen in je vzpostavljeno breznapetostno stanje, je ravnal očitno v nasprotju s pravili stroke.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obs. I.L. v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija le dokazno oceno sodišč, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska zveza) - obstoj in pravne posledice življenjske skupnosti - skupno premoženje
V času sklenitve kupne pogodbe skupno življenje pravdnih strank ni predstavljalo izvenzakonske zveze v smislu 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, p.b.), ki bi imelo na premoženjskem področju zanju enake posledice kot zakonska zveza. Tožnica je bila v istem času v zakonski zvezi z drugo osebo, kar predstavlja absolutno pravno oviro za veljavnost in izenačitev izvenzakonske skupnosti z zakonsko zvezo (če pri tem pustimo ob strani element dalj časa trajajoče življenjske skupnosti).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - delna odpoved pravici do odkupa v prodajni pogodbi - izpodbojne pogodbe - napake volje - grožnja - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe - prekluzivni rok
Tožnika sta se izrečno in deloma odpovedala svoji pravici iz 117. člena SZ, saj sta podpisala izjavo, da sta seznanjena, da predmet kupne pogodbe ni klet.
Sklenitev pogodbe za sporno razliko kleti, kot sta tožnika oblikovala svoj tožbeni zahtevek, bi bila v nasprotju z veljavnimi določbami pogodbe z dne 31.8.1992. Veljavnost teh določb je v razmerju do njunega tožbenega zahtevka predhodno vprašanje. Zato s takim tožbenim zahtevkom ne moreta uspeti, ne da bi predhodno ali vsaj istočasno zahtevala razveljavitev tistih pogodbenih določb, ki vsebinsko predstavljajo njuno odpoved pravici do nakupa kleti v tolikšni površini, kot naj bi jo na dan uveljavitve SZ tudi posedovala.
zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - nastanek zavarovalnega primera
Obveznost tožene stranke, da mora tožeči stranki povrniti zatrjevano škodo na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, bi lahko obstajala le v primeru, če bi tožeča stranka dokazala, da je prišlo do nastanka škode v času veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe (tedaj po 3.11.1992). Tega pa tožeča stranka ni uspela dokazati. Zato je odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka materialnopravno pravilna.
CZ (1976) člen 249, 249/2. Odlok o pogojih in načinu carinjenja blaga, za katero ni bila predložena dokumentacija in o primerih, v katerih ni treba vložiti deklaracije člen 6.
Če blago, ki se uvaža, v danem roku ni bilo prijavljeno namembni carinarnici, se šteje, da je bilo dano v prosti promet pred carinjenjem. Zato je carinarnica po uradni dolžnosti dolžna uvesti carinski postopek.
Carinske oprostitve oz. druge ugodnosti se lahko uveljavljajo le v rednem carinskem postopku z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in predložitvijo ustreznih listin.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04539
ZZZDR člen 51.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - sosporniki - nujno sosporništvo - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki
V sporu o skupnem premoženju prejšnjih zakoncev je v primeru, če gre za tožbo na priznanje deleža na nepremičnini, katere solastnik je toženčev oče, treba tožiti prejšnjega zakonca in očeta kot nujna sospornika.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Na dovoljenost revizije zoper tožbeni zahtevek ne more vplivati dejstvo, da je sodišče v glavi svoje sodbe navedlo vrednost iz nasprotne tožbe. Nasprotna tožba ima status samostojne tožbe, kar velja tudi pri presoji dovoljenosti revizije zoper odločitev o njej. Njena vrednost ne velja tudi za tožbo in dovoljenost revizije zoper odločitev o njej.
Zakonsko domnevo o pravilnosti vpisa je mogoče izpodbiti le s takimi dokazi, ki gotovo dokazujejo pomoto pri vpisu v hranilno knjižico. Ne zadostuje namreč le to, da bi predloženi dokazi vzbujali dvom v pravilnost vpisa. Banka je v razmerju do vlagatelja strokovnjak in hkrati diktira pogoje poslovanja, kar pomeni, da je dolžna ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 18. člena ZOR).
ZKP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 337/3, 340, 340/1.
glavna obravnava - zaslišanje priče izven glavne obravnave - branje zapisnika o izpovedbi priče - premoženjskopravni zahtevek - zahtevek v tuji valuti - prekoračitev zahtevka
Kdaj priča ne more ali zelo težko pride k sodišču, kot tudi kdaj je njena izpovedba tako pomembna, da jo je - tudi v primeru, ko je bila že zaslišana v preiskavi - treba zaslišati po 1.odst. 337.čl. ZKP, pa je dejansko vprašanje, o katerem odloča razpravljajoči senat na podlagi konkretnih okoliščin.
Glede na veljavne monetarne predpise je v Sloveniji tolar edino zakonito plačilno sredstvo (71.čl. Zakna o banki Slovenije in 5.čl. Zakona o deviznem poslovanju (Ur. l. RS št. 1/91), 1.odst. 2.čl.
Zakona o denarni enoti RS in 1.čl. Zakona o uporabi denarne enote RS (Ur. l. RS št. 17/91).
Ker ne gre za izjemo od navedenih prisilnih predpisov, bi morala biti zahtevana odškodnina izražena v tolarjih, ne pa v tuji valuti.
ZOR člen 28, 28/1, 170, 170/1, 712, 712/1, 714, 714/1.
hramba - sklenitev pogodbe - izjava volje z drugačnim ravnanjem (molče) - povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec v zvezi z delom
Na podlagi sporazuma o tem, da lahko tožnik pusti napravo pri tožencu oziroma jo tam shrani (torej tožnik sam) in to na sicer nevarovanem mestu zunaj ograje, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je bila molče sklenjena shranjevalna pogodba.
Navedbe zahteve za varstvo zakonitosti sicer ne bi bile utemeljene v primeru, če bi bil v razlogih pravnomočne sodbe obrazložen in pojasnjen očitek, ki ga izrek sodbe sodišča prve stopnje vsebuje, da sta obsojenca pred tem grozila oškodovancu, da ga bosta zaklala... Le z ugotovitvijo, da sta obsojenca prišla na kraj dejanja zaradi obračuna z oškodovancem, pri čemer pa ni obrazloženo, v čem naj bi ta obračun obstajal, pa ni pojasnjen niti eventualni naklep obs. L.Š. ml. do nastale posledice, zlasti še, ker ta obsojenec, kot izhaja iz razlogov pravnomočne sodbe, tedaj, ko je oškodovanca porinil, niti ni videl, da je imel njegov soobsojeni oče L.Š. st. v rokah nož, s katerim je nato zabodel oškodovanca.
povrnitev škode - odgovornost pravnih oseb (delodajalca) nasproti tretjim - škoda povzročena pri delu ali zvezi z delom - posredovanje pomanjkljivega pravnega nasveta - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
Tožena zavarovalnica v ugotovljenih okoliščinah tožnika ni bila dolžna opozoriti na možnost poteka zastaralnega roka za uveljavljanje odškodninske terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti povzročitelja škode in na potrebno vložitev odškodninske tožbe. Tako opozorilo bi preseglo zahtevano skrbnost zavarovalne organizacije, saj ta skrbnost ni in ne more biti enaka profesionalni skrbnosti odvetnika, ki za plačilo nudi svoji stranki pravne nasvete.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki
Trditev zagovornika, da omenjeni pešci niso prečkali vozišča, pa je tudi povsem nelogična, saj jih v primeru, če cestišča ne bi prečkali, obsojenec ne bi zadel z vozilom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zagovornik skuša izpodbiti dokazno oceno sodišča o krivdi obsojenca za kaznivo dejanje, katerega je bil spoznan za krivega... Uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Obsojencu je bila kazen zapora izrečena v okviru predpisane kazni zapora, primernosti izrečene kazni pa z navedenim izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - razvezana zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Če imetnik stanovanjske pravice (zakonec) še ni sklenil prodajne pogodbe za stanovanje in je njegova zakonska zveza razvezana prej, kot pa je vložil zahtevo za odkup stanovanja, je potrebno najprej rešiti vprašanje, kdo izpolnjuje pogoje za sklenitev najemne pogodbe po 57. členu SZ. Pri tem je potrebno predložiti dokaz o tem, da sta se razvezana zakonca dogovorila, kdo bo ostal oz. postal najemnik stanovanja, ali pa začeti ustrezen postopek pred sodiščem. Do pravnomočne odločbe v takem postopku pa ni lastnik stanovanja upravičen skleniti prodajne pogodbe za stanovanje, saj (še) ni jasno, kdo bo postal oz. ostal upravičenec za odkup stanovanja.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti
Dejstvo, da je bila pogodba, v kateri je med drugim tudi določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, priložena izvršilnemu predlogu, ne zadošča za odločitev o krajevni pristojnosti dogovorjenega sodišča, saj je mogoče sporazum o krajevni pristojnosti upoštevati le ob aktivnem ravnanju pravdnih strank, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Če pritožbene navedbe o solastnini parcele niso podprte z nobenimi dokazi, pritožniki ne morejo uspeti z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - skaženost - primarni in sekundarni strah - višina denarne odškodnine
Sodišče sme odmeriti odškodnino zaradi sekundarnega strahu (zaskrbljenosti za izid zdravljenja), kadar je ta take stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši duševno ravnovesje oškodovanca do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.