ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS04510
ZTSPOZ člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/2.ZOR člen 200, 201, 201/1.
obvezno zavarovanje lastnika oziroma uporabnika letala - odgovornost za škodo, povzročeno z letalom - zavarovalna vsota - povračilo škode do višine dogovorjene zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - inflacija - povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Obveznost zavarovalne organizacije (v obravnavanem primeru tožene stranke) za povračilo škode po 109. členu ZTSPOZ je bila omejena z višino zneska, ki ga je določil ZIS, vendar pa le v primeru, če z zavarovalno pogodbo ni bil določen večji znesek (2. odstavek 110. člena ZTSPOZ).
Zaradi visoke inflacije ne morejo biti prizadete koristi oškodovancev, katerim zlasti je namenjen sistem obveznega zavarovanja (motornih vozil in letal) - za njihovo varstvo pred neplačevitimi povzročitelji škode. Osnovni namen zavarovanja odgovornosti lastnika motornega vozila ali letala je v tem, da daje oškodovancu možnost, uveljaviti svoje odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice kot finančno močne organizacije, s čimer je rešen nevarnosti, da svojega sicer utemeljenega zahtevka ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne osebe. Drugi namen tega zavarovanja je v tem, da preide odškodninska odgovornost od povzročitelja na zavarovalnico. Oba namena ZTSPOZ pa sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - lovske organizacije - sredstva v upravljanju lovskih organizacij
Glede na normativno urejen status lovskih organizacij in opredelitev sredstev, s katerimi upravljajo kot družbenimi sredstvi, tudi zatrjevana vlaganja ne morejo spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.
Res je sicer, da ima odločitev o dajatvenem zahtevku, ki v izreku ne vsebuje tudi odločitve o predhodnem vprašanju, za posledico, da nasprotne ugotovitvene tožbe ni mogoče zavreči, ker ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Toda če obe pravni posledici izhajata iz enega življenjskega dogodka, ima dokazna ocena v dokaznem postopku po tožbi in nasprotni tožbi, ki se vodi skupaj, lahko le en pomen: ali ta dogodek obstoji ali pa ne.
ZDen člen 1, 24, 24/1, 29, 29/3, 30, 72, 72/2. ZTLR člen 3.ZOR člen 154, 154/1, 210, 214, 591, 591/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Res ZDen lastninska razmerja ureja le z učinkom za naprej, vendar to ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima tistih upravičenj, ki mu jih daje sam zakon še pred pridobitvijo lastninske pravice na denacionaliziranem premoženju. Tako upravičenje zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu prav v določbi drugega odstavka 72. člena. Daje ga tistemu upravičencu, ki zahtevo za denacionalizacijo vloži in v denacionalizacijskem postopku tudi uspe. Za denacionalizacijskega upravičenca zato uspešen izid denacionalizacijskega postopka pomeni, da mu upravičenje do odškodninskega zahtevka gre od trenutka, ko mu to pravico daje zakon sam, torej od dneva uveljavitve zakona.
Eden od elementov za ugotavljanje koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju, je lahko najemnina, kot sta jo ugotovili obe nižji sodišči, ni pa to edini element. Ta najemnina ne bi v celoti ostala upravičencu, saj bi imel v zvezi z uporabo oziroma upravljanjem nepremičnine tudi določene stroške, ki jih je potrebno odšteti. Zato je treba najemnino zmanjšati za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih ob normalnem teku stvari moral upravičenec plačati od takih prejemkov, pa tudi za stroške upravljanja, ki bi ga bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, če jih je kril zavezanec.
carinska osnova - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Carinarnica lahko sama ugotovi carinsko osnovo, če glede na okoliščine uvoza meni, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza dogovorjeni ceni.
Pri ugotavljanju carinske osnove po 1. odst. 37. čl. CZ se upoštevajo vse dejanske okoliščine o stanju vozila, ki vplivajo na njegovo vrednost. Kot pomoč pri ugotavljanju carinske osnove na tej podlagi pa organ lahko uporabi tudi katalog o cenah osebnih avtomobilov države izvoznice.
prodaja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve
Določbe ZOR so sicer začele veljati po sklenitvi prodajne pogodbe, vendar pa so enako pravilo o sočasni spolnitvi poznala tudi prejšnja pravna pravila (pravno pravilo par. 1052 ODZ), ki so se uporabljala v času, ko je bil sklenjen pravni posel.
Ugovor tožene stranke o neizpolnjeni pogodbi (exceptio non adimpleti contractus) sta tedaj obe sodišči utemeljeno upoštevali, pri čemer, zaradi izrecne izjave tožeče stranke, da svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, v sodbenem izreku ni bilo potrebno izreči, da mora toženka izpolniti svojo obveznost (plačati dogovorjeno kupnino) samo, če bo svojo obveznost (izročitev nepremičnine, ki je bila predmet prodaje) izpolnil tudi tožnik (drugi odstavek 122. člena ZOR). Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki od tožene stranke terja izpolnitev dogovorjene obveznosti, sama pa svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, je bil zato materialnopravno pravilno zavrnjen.
obnova postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen, pri izdaji odločbe - nova dejstva in novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
V primeru iz 1. točke 421. člena ZPP (sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen) je potrebno predlog za obnovo postopka vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog (1. točka 1. odstavka 423. člena ZPP). Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala, je tožeča stranka dne 20.9.1997 zvedela za sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po njenem mnenju izločen, predlog za obnovo postopka pa je vložila 8.12.1997. Nobenega dvoma tedaj ne more biti, da je bil predlog vložen prepozno.
ZG člen 47, 47/4. ZKZ (1979) člen 26, 28. ZPP (1977) člen 282, 282/1.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - uveljavitev predkupne pravice - tožba na sklenitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno navedli, da sta vsebovala 26. in 28. člen tedanjega ZKZ, v zvezi s četrtim odstavkom 47. člena Zakona o gozdovih (ZG, Ur.l. RS, št. 30/93) prekluzivna roka materialnega prava tridesetih dni za vložitev ponudbe za odkup ponujene parcele in nato za vložitev tožbe. Ker sta ugotovili, da se je rok za uveljavitev prednostne pravice iztekel 8.8.1996, je tedaj začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki je potekel 8.9.1996. Dotlej bi bil moral tožnik vložiti tožbo, če bi želel s pomočjo sodišča uveljaviti svojo pravico do sklenitve kupoprodajne pogodbe.
Posojilojemalec mora na podlagi določb 557. do 566. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), vrniti enak znesek denarja, kot si ga je izposodil.
ZPP-77 člen 9, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2, 496a.
načelo proste presoje dokazov - pritožba - nova dejstva in novi dokazi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija - razlogi za revizijo
Ravnanje sodišča v nasprotju z 8. členom ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (primerjaj: 2. odstavek 354. člena ZPP). Niti v pritožbi niti v reviziji pa tožena stranka ni povedala, katerega dokaza sodišče prve stopnje pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni presodilo samega zase in nato še v primerjavi z drugimi dokazi. To pa bi morala storiti že v pritožbi. Šele v takšnem primeru, če s pritožbo ne bi uspela, bi lahko neocenitev določenega dokaza samega zase in v primerjavi z drugimi dokazi, ki bi lahko vplivala na ugotavljanje za odločitev v sporu pomembnih dejstev, uveljavljala z revizijo kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi na drugi stopnji (glej: 2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).
ZUP - predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Odločba je postala dokončna 21.6.1994. Tožničin predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa je bil vložen 15.2.1996, torej po preteku enoletnega roka (3. odstavek 264. člena ZUP).
zapuščinski postopek - določitev krajevno pristojnega sodišča po VS RS
Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.
Obličnost pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala za toženo stranko, je bila med strankama spora dogovorjena v dokazne namene zaradi urejanja njunih medsebojnih razmerij, ne pa (morda) zaradi veljavnosti pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala v imenu in za račun tožene stranke, v katerih torej sama sploh ni bila pogodbena stranka.
SZ člen 117, 128, 128/2, 129, 129/1. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 67, 67/2.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - odpoved stanovanjske pogodbe
Ker je tožniku v letu 1979 prenehalo delo pri podjetju, od katerega je dobil stanovanje, in mu to tedaj ni odpovedalo stanovanjske pogodbe, je pač ostal imetnik stanovanjske pravice v spornem stanovanju.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - odprava napake in povrnitev škode
Pomanjkanje olja v menjalniku vozila, ki ga kupec z običajnim pregledom pri prevzemu vozila ni mogel opaziti in, ki ga glede na prevoženih le 18.000 km tudi ni mogel pričakovati, predstavlja skrito napako, ki se je kot posledica odtoka olja iz menjalnika (do česar je prišlo bodisi zaradi prevrnitve vozila ob karambolu na streho ali pa ob toženčevi zamenjavi desne polosovine oziroma sprednjih desnih vilic pred izročitvijo vozila) manifestirala že po nekaj dneh vožnje po nakupu vozila v obliki blokiranja menjalnika in njegovi poškodbi.
Utemeljen je tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala plačilo (nujnih) stroškov popravila (kar predstavlja obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - združitev pravd za skupno obravnavanje - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija) - različna podlaga tožbenih zahtevkov - vabilo na narok za glavno obravnavo - vsebina vabila - opredelitev vrednosti spornega predmeta v vabilu
Pravice do revizije ni mogoče pridobiti z združevanjem zadev.
Če sestoji tožbeni zahtevek iz več zahtevkov z različno podlago, se pravice do revizije določi po vrednosti izreka posameznega zahtevka.
Izostanek navedbe spornega predmeta v vabilu na narok za glavno obravnavo je lahko samo relativna bistvena kršitev določb ZPP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS04507
ZOR člen 74, 75, 454. ZGD člen 197, 198, 199, 200.
delniška družba - prodaja (delnic) - sklenitev pogodbe - pogoji in njihov učinek - odložni pogoj - vsebina vpisa v sodni register
Predmet spora je bila veljavnost kupne pogodbe, ki sta jo toženki sklenili med sabo 14.12.1994 in s katero je prva toženka prodala drugi toženki svoje delnice (pri delniških družbah so v prometu delnice in ne deleži kot se mestoma omenja v tej zadevi). Veljavnost navedene pogodbe se je postavljala zato, ker naj bi bila sklenjena pod nedopustnimi pogoji. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje se pogoj, ki je bil zapisan v sporni pogodbi, nanaša le na vpis pogodbe v register in ne na sklenitev oziroma veljavnost same pogodbe.
Ob takem stanju, ko se domnevni pogoj ne nanaša na pogodbo samo, to je na njeno veljavnost in učinkovanje, ni bilo potrebno v tem postopku ocenjevati pomena oziroma dopustnosti v pogodbi zapisanega pogoja (ki pogojuje le vpis pogodbe v register, ne pa veljavnosti pogodbe).