povrnitev škode - odgovornost pravnih oseb (delodajalca) nasproti tretjim - škoda povzročena pri delu ali zvezi z delom - posredovanje pomanjkljivega pravnega nasveta - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
Tožena zavarovalnica v ugotovljenih okoliščinah tožnika ni bila dolžna opozoriti na možnost poteka zastaralnega roka za uveljavljanje odškodninske terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti povzročitelja škode in na potrebno vložitev odškodninske tožbe. Tako opozorilo bi preseglo zahtevano skrbnost zavarovalne organizacije, saj ta skrbnost ni in ne more biti enaka profesionalni skrbnosti odvetnika, ki za plačilo nudi svoji stranki pravne nasvete.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki
Trditev zagovornika, da omenjeni pešci niso prečkali vozišča, pa je tudi povsem nelogična, saj jih v primeru, če cestišča ne bi prečkali, obsojenec ne bi zadel z vozilom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zagovornik skuša izpodbiti dokazno oceno sodišča o krivdi obsojenca za kaznivo dejanje, katerega je bil spoznan za krivega... Uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Obsojencu je bila kazen zapora izrečena v okviru predpisane kazni zapora, primernosti izrečene kazni pa z navedenim izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - razvezana zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Če imetnik stanovanjske pravice (zakonec) še ni sklenil prodajne pogodbe za stanovanje in je njegova zakonska zveza razvezana prej, kot pa je vložil zahtevo za odkup stanovanja, je potrebno najprej rešiti vprašanje, kdo izpolnjuje pogoje za sklenitev najemne pogodbe po 57. členu SZ. Pri tem je potrebno predložiti dokaz o tem, da sta se razvezana zakonca dogovorila, kdo bo ostal oz. postal najemnik stanovanja, ali pa začeti ustrezen postopek pred sodiščem. Do pravnomočne odločbe v takem postopku pa ni lastnik stanovanja upravičen skleniti prodajne pogodbe za stanovanje, saj (še) ni jasno, kdo bo postal oz. ostal upravičenec za odkup stanovanja.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti
Dejstvo, da je bila pogodba, v kateri je med drugim tudi določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, priložena izvršilnemu predlogu, ne zadošča za odločitev o krajevni pristojnosti dogovorjenega sodišča, saj je mogoče sporazum o krajevni pristojnosti upoštevati le ob aktivnem ravnanju pravdnih strank, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Če pritožbene navedbe o solastnini parcele niso podprte z nobenimi dokazi, pritožniki ne morejo uspeti z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - skaženost - primarni in sekundarni strah - višina denarne odškodnine
Sodišče sme odmeriti odškodnino zaradi sekundarnega strahu (zaskrbljenosti za izid zdravljenja), kadar je ta take stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši duševno ravnovesje oškodovanca do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
ZG člen 47, 47/4. ZKZ (1979) člen 26, 28. ZPP (1977) člen 282, 282/1.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - uveljavitev predkupne pravice - tožba na sklenitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno navedli, da sta vsebovala 26. in 28. člen tedanjega ZKZ, v zvezi s četrtim odstavkom 47. člena Zakona o gozdovih (ZG, Ur.l. RS, št. 30/93) prekluzivna roka materialnega prava tridesetih dni za vložitev ponudbe za odkup ponujene parcele in nato za vložitev tožbe. Ker sta ugotovili, da se je rok za uveljavitev prednostne pravice iztekel 8.8.1996, je tedaj začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki je potekel 8.9.1996. Dotlej bi bil moral tožnik vložiti tožbo, če bi želel s pomočjo sodišča uveljaviti svojo pravico do sklenitve kupoprodajne pogodbe.
Posojilojemalec mora na podlagi določb 557. do 566. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), vrniti enak znesek denarja, kot si ga je izposodil.
zapuščinski postopek - določitev krajevno pristojnega sodišča po VS RS
Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPP-77 člen 9, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2, 496a.
načelo proste presoje dokazov - pritožba - nova dejstva in novi dokazi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija - razlogi za revizijo
Ravnanje sodišča v nasprotju z 8. členom ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (primerjaj: 2. odstavek 354. člena ZPP). Niti v pritožbi niti v reviziji pa tožena stranka ni povedala, katerega dokaza sodišče prve stopnje pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni presodilo samega zase in nato še v primerjavi z drugimi dokazi. To pa bi morala storiti že v pritožbi. Šele v takšnem primeru, če s pritožbo ne bi uspela, bi lahko neocenitev določenega dokaza samega zase in v primerjavi z drugimi dokazi, ki bi lahko vplivala na ugotavljanje za odločitev v sporu pomembnih dejstev, uveljavljala z revizijo kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi na drugi stopnji (glej: 2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).
ZUP - predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Odločba je postala dokončna 21.6.1994. Tožničin predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa je bil vložen 15.2.1996, torej po preteku enoletnega roka (3. odstavek 264. člena ZUP).
Obličnost pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala za toženo stranko, je bila med strankama spora dogovorjena v dokazne namene zaradi urejanja njunih medsebojnih razmerij, ne pa (morda) zaradi veljavnosti pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala v imenu in za račun tožene stranke, v katerih torej sama sploh ni bila pogodbena stranka.
SZ člen 117, 128, 128/2, 129, 129/1. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 67, 67/2.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - odpoved stanovanjske pogodbe
Ker je tožniku v letu 1979 prenehalo delo pri podjetju, od katerega je dobil stanovanje, in mu to tedaj ni odpovedalo stanovanjske pogodbe, je pač ostal imetnik stanovanjske pravice v spornem stanovanju.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - odprava napake in povrnitev škode
Pomanjkanje olja v menjalniku vozila, ki ga kupec z običajnim pregledom pri prevzemu vozila ni mogel opaziti in, ki ga glede na prevoženih le 18.000 km tudi ni mogel pričakovati, predstavlja skrito napako, ki se je kot posledica odtoka olja iz menjalnika (do česar je prišlo bodisi zaradi prevrnitve vozila ob karambolu na streho ali pa ob toženčevi zamenjavi desne polosovine oziroma sprednjih desnih vilic pred izročitvijo vozila) manifestirala že po nekaj dneh vožnje po nakupu vozila v obliki blokiranja menjalnika in njegovi poškodbi.
Utemeljen je tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala plačilo (nujnih) stroškov popravila (kar predstavlja obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - združitev pravd za skupno obravnavanje - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija) - različna podlaga tožbenih zahtevkov - vabilo na narok za glavno obravnavo - vsebina vabila - opredelitev vrednosti spornega predmeta v vabilu
Pravice do revizije ni mogoče pridobiti z združevanjem zadev.
Če sestoji tožbeni zahtevek iz več zahtevkov z različno podlago, se pravice do revizije določi po vrednosti izreka posameznega zahtevka.
Izostanek navedbe spornega predmeta v vabilu na narok za glavno obravnavo je lahko samo relativna bistvena kršitev določb ZPP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS04507
ZOR člen 74, 75, 454. ZGD člen 197, 198, 199, 200.
delniška družba - prodaja (delnic) - sklenitev pogodbe - pogoji in njihov učinek - odložni pogoj - vsebina vpisa v sodni register
Predmet spora je bila veljavnost kupne pogodbe, ki sta jo toženki sklenili med sabo 14.12.1994 in s katero je prva toženka prodala drugi toženki svoje delnice (pri delniških družbah so v prometu delnice in ne deleži kot se mestoma omenja v tej zadevi). Veljavnost navedene pogodbe se je postavljala zato, ker naj bi bila sklenjena pod nedopustnimi pogoji. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje se pogoj, ki je bil zapisan v sporni pogodbi, nanaša le na vpis pogodbe v register in ne na sklenitev oziroma veljavnost same pogodbe.
Ob takem stanju, ko se domnevni pogoj ne nanaša na pogodbo samo, to je na njeno veljavnost in učinkovanje, ni bilo potrebno v tem postopku ocenjevati pomena oziroma dopustnosti v pogodbi zapisanega pogoja (ki pogojuje le vpis pogodbe v register, ne pa veljavnosti pogodbe).