Pristojna državna tožilka se je v predlogu za podaljšanje pripora lahko sklicevala, ne da bi jih ponovno navajala, na vse tiste okoliščine, na podlagi katerih je preiskovalni sodnik odredil pripor in je torej zadostovalo, da je v predlogu za podaljšanje pripora navedla, da so pri obdolžencu še vedno podane vse okoliščine, ki so bile podlaga za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ker se te okoliščine v času trajanja pripora niso spremenile.
S tem ko prvostopno sodišče ugotavlja okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo tudi na podlagi podatkov iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ni kršen 3.čl. ZKP (načelo domneve nedolžnosti).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obstoj ali neobstoj utemeljenega suma je dejansko vprašanje, ki glede na zgoraj citirano določbo ZKP (2.odst. 420.čl.) ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor napada vložnica ugotovitve v zvezi z obstojem utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja, ko je bila utemeljenost suma ustrezno obrazložena tako ob odreditvi pripora kot tudi ob sedaj napadenem podaljšanju pripora zoper obd. A.M., uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik obd. D.C. s tem, ko navaja, da obdolženec ni več odvisen od mamil in da bi se sodišče o tem lahko prepričalo s poizvedbo pri Zaporih Koper, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tega razloga pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
Ker sta tožnika oziroma toženca starša ene od sodnic in gre za zadevo, ki se nanaša na uporabo hiše in okolice, v kateri živita, bi sojenje lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina
Toženka, ki trdi, da je pridobila stanovanjsko pravico na enodružinski stanovanjski hiši, se mora zavedati, da se za to plačuje stanarina oz. po uveljavitvi Stanovanjskega zakona najemnina lastniku stanovanja. Zato mora toženka, ki je tožniku onemogočila uporabo vseh prostorov v hiši, tožniku plačati izgubljeno korist, ki sta jo nižji sodišči ugotovili s pomočjo izvedenca. Podlaga za plačilo je v 219. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZOro člen 19, 19-3. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS/97 člen 94, 94/1.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - neprimerna oseba
Če je upravni organ na podlagi pravnomočne odločbe sodnika za prekrške, s katero je bil prosilec kaznovan za prekršek zoper javni red in mir, ocenil, da je neprimerno, da bi prosilec imel in nosil orožje in da je utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil, je navedeno zadostna podlaga za zavrnitev dovoljenja na nabavo orožja (3. alinea 19. čl. ZOro).
Z učinkom pravnomočnosti veže sodišče in stranke samo izrek sodbe (333. člen ZPP). Razlogi sodbe in dejanske ugotovitve nimajo učinka pravnomočnosti. Zato ni ovire, da sodišče v nadaljevanju postopka, po razveljavitvi zavrnilnega dela sodbe prve stopnje, ne bi moglo znova in drugače ugotavljati dejstev, o katerih je pri prvem sojenju že zavzelo stališče.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZDO člen 157, 157/1, 184, 184/2.
davek od premoženja - odmera davka na podlagi napovedi
Če je bil sporni davek tožnici odmerjen na podlagi podatkov njene napovedi in tožnica niti ne trdi, da bi njena napoved vsebovala podatke, ki bi kazali na to, da tožnica kot lastnica poslovnega prostora ni davčna zavezanka in tudi ne zatrjuje, da bi kdo drug (uživalec) vložil napoved s potrebnimi podatki (1. tč. 156. čl., 1. odst. 157. čl., 2. odst. 184. čl.), ne more uspeti s tožbo.
ZUN člen 45h. ZGO člen 36, 36-1, 37, 41.ZUDVGA člen 8, 13, 13/1-8.
enotno dovoljenje za gradnjo avtoceste - razlastitev
Ker se za dokaz po 1. alinei 36. člena ZGO šteje tudi izjava DARS-a, dana v skladu z 8. alineo 1. odst. 13. čl. ZUDVGA, se lahko izda enotno dovoljenje za gradnjo avtocestnega omrežja, četudi razlastitveni postopek za prizadeto zemljišče ni bil končan, ampak zadošča, da je bil uveden.
tožba na izselitev - pojem stanovanja - pravica stanovanja - prekarij
Sporazum med tožničino materjo in toženkinim možem, ki je umrl leta 1980, je treba presojati kot prekarij, saj sta se sporazumela, da bo imel F. H. z družino služnost stanovanja, ki jo je tedaj opredeljeval paragraf 521. člena Občnega državljanskega zakonika (ODZ) kot pravico rabiti za svoje potrebe hišne dele, pripravne za stanovanje. Ker pa je bila ta služnost omejena do zgraditve lastnega stanovanja, je bila nepravilna služnost ali prekarij.
ZDen člen 15, 15/2, 16, 88.ZLPP člen 9, 9/1, 11, 12, 13, 14, 15.
upravičenec do denacionalizacije - zavezanec za vrnitev premoženja - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
ZDen določa, da smejo upravičenci zahtevati vrnitev premoženja od zavezanca. Ker je bila v uradnih evidencah prvotožena stranka imetnica pravice uporabe, bi morala upravičenca uporabiti vsa pravna sredstva, ki so predvidena v ZDen in v drugih zakonih. Zato bi morala zavarovati svoje pravice in po določilu ZLPP zahtevati zavarovanje za parcelo št. 903/1 k.o... Ker tega nista storila, jima pojasnjevanje v pravdnem postopku o tem, kako bi moral po njunem teči upravni postopek in postopek lastninskega preoblikovanja, ne pomaga in ne more privesti do rezultata, ki ga želita.
Ker je tožnica postala imetnica stanovanjske pravice, je po uveljavitvi novega Zakona o stanovanjskih razmerjih to tudi ostala, vendar so tudi zanjo glede vsebine te pravice veljala določila novega zakona.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečana vrednost nepremičnine - izbira upravičenca pri obliki denacionalizacije
ZDen upravnemu organu ne daje pooblastila, da zavrne zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala, če ne pride do poravnave med zavezancem in upravičencem oz. če zahtevek v smislu 25. čl. ZDen, samo po mnenju upravnega organa, ni pravilno oblikovan.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi
Tožena stranka bi morala jasno in nedvoumno obrazložiti, zakaj predmetne nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino oz. nesorazmernost stroškov, s katero bi bila povezana nadomestitev. Ta nesorazmernost stroškov ne pomeni le stroške za najem, nakup in podobno, temveč mora izraziti dejansko nesorazmernost.
zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve za denacionalizacijo
Nepravilno je bila uporabljena določba 2. odst. 125. čl. ZUP pri izdaji sklepa o zavrženju zahtevka za denacionalizacijo. To določbo uporabi upravni organ v primeru, če po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. V konkretnem primeru pa tožena stranka ni navedla nobenega predpisa oz. pogoja, ki bi tak sklep utemeljeval.
varstvo lastninske pravice - solastnina - tožba za varstvo pravice solastnika na delu stvari - prodaja nepremičnine
Glede na postavljeno podlago naj bi prišlo do zmanjšanja solastninske pravice tožnikov zaradi ravnanja večinskega solastnika in prvega toženca brez naslova. Do posega v solastninsko pravico drugega pa lahko pride v takih primerih tako tedaj, ko se solastninski delež drugega solastnika formalno zmanjša, kot tudi tedaj, ko se dejansko zmanjša njegov delež ali pa solastna stvar. Namreč deležna velikost 1170 m2 površine v razmerju do 3861 m2 (kot je sporna parcela merila prvotno - ob nakupu tožnikov) ni ista kot v razmerju do 2492 m2 (kot sporna parcela meri sedaj). Ker naj bi prišlo do zmanjšanja solastnine tožnikov zaradi sporne prodaje večinskega solastnika (ki naj bi prodal več, kot je še imel, oziroma prodal del solastnine tožnikov), tožnika pridobljenih stvarnopravnih pravic nista mogla izgubiti, če je bil kupec res v slabi veri. Stvarnopravni položaj tožnikov bi bil lahko v takem primeru, kot je obravnavani, podoben položaju dobrovernega kupca pri dvojni prodaji (primerjaj tretji odstavek pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS št. 1, Poročilo o sodni praksi št. I./87). Tožnika torej v tem primeru uveljavljata le varstvo svojega pridobljenega stvarnopravnega statusa quo.