SZ člen 117, 117/5, 121, 123, 125.ZDen člen 3, 4, 64, 88, 88/1, 88/2, 88/3.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija
Novela 123. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 21/94 v nadaljnjem SZ) je uzakonila nov šestmesečni rok za odkup stanovanj, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4.
členu ZDen, prešla v splošno ljudsko premoženje (2. odstavek 113. člena SZ). Ta rok je bil določen predvsem zaradi zavarovanja pravic vseh tistih upravičencev do privatizacijskega odkupa stanovanj, ki zaradi denacionalizacije svoje zahteve niso mogli podati v prvotnem roku iz 123. člena SZ. Tožnica bi vsekakor mogla svojo zahtevo ponoviti v roku, določenem z novelo 123. člena SZ. Toda upravičenja do odkupa stanovanja ni izgubila zato, ker tega ni storila, saj je pred tem, v okviru prvotnega roka po 123. členu SZ, že podala zahtevo, ki glede na navedeno ni mogla biti zavrnjena, temveč je bilo lahko odločanje o njej le odloženo.
ZDen člen 5, 56, 61, 62, 64.ZNP člen 37. ZPP (1977) 16, 16/2, 113, 113/7.
pravočasna zahteva za denacionalizacijo - vložitev vloge pri nepristojnem organu - upravni organ - vsebina zahteve za denacionalizacijo - predmet denacionalizacije
Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka.
Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno.
SZ člen 53, 53/1-3, 53/3, 53/4, 59, 147, 158, 160.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - pasivna legitimacija - pravno nasledstvo občin
Spremenjeni predpisi, to je nov Stanovanjski zakon namesto prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, niso opravičilo za prenehanje plačevanja najemnine, oziroma prejšnje stanarine. Ta izgovor toženki ne more koristiti. Odpovedi bi se obvarovala, če bi plačevala za uporabo stanovanja enako kot prej vse do sklenitve najemne pogodbe.
ZOR člen 10, 103, 957. ZR (1989) člen 72, 72/1. ZDDPO člen 7, 7/2, 7/3, 35. ZDoh člen 14a.
individualna pogodba o zaposlitvi - bonitete - pogodba o osebnem zavarovanju v korist tretjega - ničnost pogodbe
Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz načela 10. člena ZOR.
Obravnavane zavarovalne pogodbe niso nemoralne v smislu 103. člena ZOR in tudi niso nične zato, ker premije, ki jih je izplačal prvotoženec drugotoženi zavarovalnici, ne predstavljajo odhodkov po določilu prvega odstavka 72. člena takrat veljavnega Zakona o računovodstvu, kratko ZR). Navedene premije sicer res ne predstavljajo odhodkov po citiranem določilu, saj so odhodki le tisti stroški, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, za kar v danem primeru ne gre. Če je prvotoženec štel izplačane premije za take odhodke, je s tem storil gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Taka kršitev sama po sebi ne more predstavljati hkrati tudi že ničnosti pravnih poslov, na katere se sporni odhodki nanašajo. Nepravilna opredelitev odhodkov po že citiranem določilu prvega odstavka 72. člena ZR bi nadalje lahko predstavljala tudi nedopustno zniževanje davčne osnove za odmero davka na dobiček po določilu drugega odstavka 7. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Po določilu tretjega odstavka 7. člena predstavljajo namreč odbitno postavko za navedeni davek le odhodki, kot so opredeljeni v ZR. Nezakonito ugotavljanje davčne osnove predstavlja tudi gospodarski postopek po 35. členu citiranega zakona.
pogodba o uporabi stanovanja za določen čas - nosilci družbenih funkcij - službeno stanovanje - lastninjenje stanovanj - prenehanje stanovanjskega razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
V SZ ni opore za sklepanje, da je lastninjenje po tem zakonu samo po sebi povzročilo prenehanje dotakratnih stanovanjskih razmerij. Na prenehanje obravnavane pogodbe o začasni uporabi stanovanja pa tudi ni moglo vplivati dejstvo, da se je z uvedbo sindikalnega pluralizma pričelo preoblikovanje dotakratnega državnega sindikata v nove sindikalne oblike. Tožeča stranka ves čas postopka in tudi v reviziji sama označuje prejšnji sindikat za pravnega prednika stranskega intervenienta. Zato v letu 1989 na podlagi ustavnih amandmajev pričeto preoblikovanje sindikata ni moglo povzročiti prenehanja obravnavanega pogodbenega razmerja.
prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - dokazno breme
Ko je sodišče ugotovilo, da je izvenzakonska skupnost med strankama obstajala, pa sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta dokazno breme o tem, da v času izvenzakonske skupnosti kupljeno stanovanje ni bilo skupno premoženje, oziroma da je toženkin delež večji od tožnikovega (izpodbijanje domneve iz 59. člena ZZZDR), naložili v breme toženke.
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.
Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 211, 216. ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZIZ člen 67.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni strah - sekundarni strah - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes tožene stranke za revizijo po plačilu dolga
Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.
ZPP (1977) člen 264, 264/2, 352, 352/1, 355, 355/2.SZ člen 149.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - podnajemna pogodba - pravice podstanovalcev - nezakonita uporaba stanovanja - nedopustnost izvršbe
Po 352. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.
Ko presoja predlog novega dokaza mora sodišče presoditi tudi, ali bi takšen nov dokaz lahko vplival na morebitno drugačno odločitev na prvi stopnji. Če že na pritožbeni stopnji iz samih pritožbenih navedb ugotovi, da takšen dokaz v povezavi z drugimi dokazi ne bi pripeljal do drugačne rešitve, ne stori nobene kršitve ZPP, če takšnega dokaza ne upošteva in pritožbo kljub temu zavrne.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.ZOR člen 210, 210/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - skupna vlaganja - adaptacija nepremičnine
Tožnik utemeljeno graja materialnopravno pravilnost odločitev obeh sodišč, da lahko od toženke zahteva povrnitev le 1/4 vrednosti skupnih vlaganj v adaptacijo toženkine hiše, ker je ta v solasti tudi njenih otrok. Za adaptacijo hiše sta se dogovorili obe pravdni stranki. Vrednost skupnih vlaganj, čeprav je izražena v denarju in ne v stvarnopravnem deležu, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta vrednost znaša le 22.718 DEM (oziroma polovica vrednosti 11.359 DEM), vendar taka ugotovitev samega značaja premoženja ne spreminja, temveč ima za posledico le ugotovitev, do kakšnega zahtevka je tožnik upravičen, do stvarnopravnega ali do obligacijskega.
Ker je prišlo do razveze zakonske zveze, je podlaga za tožnikovo odločitev o skupnem vlaganju naknadno odpadla. Zato utemeljeno le od toženke zahteva polovico vrednosti skupnih vlaganj v hišo, ker ta vrednost predstavlja njuno skupno premoženje.
ZTuj člen 16, 16/3, 81, 82, 82/3, 84.ZDRS člen 40.
dovoljenje za stalno prebivanje
Temeljni pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji je, da tujec dejansko živi na območju Republike Slovenije in ima svoje bivanje tudi formalno urejeno. Dovoljenje za stalno prebivanje tujca se izda le na podlagi prošnje tujca in ne po uradni dolžnosti.
Ustanova pridobi pravno subjektiviteto šele, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Zato pred ustanovitvijo ustanove pravnega prometa ni mogoče opravljati.
ZTPDR člen 75, 75/I, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/I, 100/1-2.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 117, 1096, 1097, 1098.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Sporazum, ki ga stranki skleneta na podlagi 2. točke prvega odstavka 75. člena ZTPDR in 2. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, je posebna vrsta pogodbe oziroma poravnave. Na njegovi podlagi prenehajo veljati določbe drugih aktov, ki urejajo individualno delovno razmerje (npr. pogodba o zaposlitvi), če ni v sporazumu izrecno drugače določeno. Sporazum je dovoljeno izpodbijati zaradi napak v volji (60. do 66. člen ZOR).
zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - letni dopust - delovno razmerje pri delodajalcu
Delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neopravičenega izostanka z dela, ker se ni dogovoril za izrabo letnega dopusta s pristojnim organom pred tem, ko je izostal z dela z namenom izrabe letnega dopusta.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-1. ZPP (1977) člen 393.
izjava volje - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - pisna izjava delavca o prenehanju delovnega razmerja - svobodna in resna
S pisno izjavo delavca, da mu preneha delovno razmerje je bila izražena njegova volja, da želi prenehati delovno razmerje. Z izjavo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje prva točka prvega odstavka 100.člena ZDR. Dejstvo, da se je kasneje premislil, na njeno veljavnost nima nobenega vpliva.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100-13, 103. ZDSS člen 14, 24.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - načelo prepovedi "reformatio in peius"
Po načelu v delovnem pravu "in favorem laboratoris", in splošnem načelu prepovedi "reformatio in peius", odločitve delodajalca, ki je dala delavcu več pravic in je, kot v konkretnem primeru, podaljšala delavcu, kljub izrečenemu disciplinskemu ukrepu, pravice iz delovnega razmerja do pravnomočnosti sklepa, in ker je bila po ugotovitvi nižjega sodišča taka odločitev sprejeta v korist delavcu in ne morda iz šikanoznih razlogov, sodišče odločitve ni smelo spremeniti v škodo delavca, tako da bi odločilo, da mu delovno razmerje preneha prej, torej z dokončnostjo, kot je to odločil njegov delodajalec.
ZUP člen 216, 216/1, 249, 252, 252/1, 252/1-1. ZPP (1977) člen 393.
upravni postopek - pravnomočna odločba - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 216. člena ZUP lahko upravni organ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda dopolnilno odločbo, če ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Vendar s tako dopolnilno odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija
Ker bi bil za izpodbijanje relevantnega in v postopku ugotovljenega dejstva, da je v novembru leta 1992 tožnik neupravičeno izostal z dela zaporedoma pet delovnih dni, lahko pomemben samo ta podatek, je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da zahtevani pogoji za dovolitev obnove postopka v revidentovem primeru niso izpolnjeni. Pri predloženih listinah niti ne gre za nova dejstva in nove dokaze (psihično stanje tožnika in nezmožnost opravljanja dela je bila na primer zatrjevana že v predlogu za sodno varstvo z dne 5.1.1993) kot jih zahtevajo določbe 9. točke 421. člena ZPP. Zato bi tožnik moral, glede na svoje navedbe, že v času trajanja postopka predlagati izvedbo dokaza z zdravnikom izvedencem psihiatrom, pa tega ni storil.