brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Med strankama ni sporno, navedeno pa izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, da v predmetni zadevi tožnik izpodbija odločbo, ki jo je pristojni upravni organ izdal v postopku odločanja o dodelitvi BPP - za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper predhodno odločbo Upravnega sodišča. Glede na tako dejansko stanje je upravni organ, ko je ugotovil, da gre za veriženje prošenj, postopal pravilno, ko je uporabil določbo 5. alineje 8. člena ZBPP v zvezi s 37. členom ZBPP in prošnjo zavrgel kot nedovoljeno.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - resna škoda - splošna verodostojnost prosilca
Dejanja preganjanja, ki jih je navedel tožnik, niso dejanja iz prve alinee prvega odstavka 26. člena ZMZ. Niso bila ne dovolj resne narave in ne dovolj ponavljajoča: tožnik je v prošnji navajal nekonkretizirane pritiske obveščevalne službe; indirektno so ga diskreditirali pri naslednjem delodajalcu; ves čas je bil pod pritiskom in mobingom; nenehnih zasliševanj se je naveličal; na osebnem razgovoru je dodal, da je ob odhodu iz vojaške službe moral podpisati več dokumentov, vzeli pa so mu tudi prstne odtise ter da sumi, da je naslednjo službo, v zdravstvenem domu, po treh letih dela izgubil zaradi pritiskov prejšnjega delodajalca; ne predstavljajo hude kršitve človekovih pravic, ne gre pa tudi za preganjanje iz razlogov pripadnosti določeni rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju. Ni mogoče zaključiti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ. Navedbe o tem, kakšnemu ravnanju oziroma kazni bi bil izpostavljen ob vrnitvi v izvorno državo, ob podaji prošnje ter kasneje na osebnem razgovoru, so neskladne, to pa po presoji sodišča jemlje verodostojnost. O tem, kaj bi se zgodilo, če bi se vrnil v izvorno državo, je bil tožnik izrecno vprašan tako ob podaji prošnje kot na osebnem razgovoru, in tega v tožbi niti ne trdi drugače. Tožnik pa razlogov za vložitev svoje prošnje tudi ni utemeljil s kakšno dokumentacijo, saj v določenem roku in brez opravičila ni predložil nobenega dokumenta.
Brez podlage tožnik trdi, da je prošnjo za mednarodno zaščito oddal takoj, kot je bilo to mogoče, ob tem, ko ne navede utemeljenega razloga za to, da prošnje pred 16. 2. 2016, ko jo je podal v Sloveniji, ni oddal v drugi varni državi, skozi katero je potoval, niti, zakaj je ni podal, ko je bil prvič identificiran v Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Izjemna BPP se lahko dodeli pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, med drugim tudi v primeru, če gre za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če mu je bila poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (6. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Zakonodajalec torej izjeme, s katero določene prosilce izključuje iz kroga upravičencev do izjemne BPP, ni vezal na oceno vsebine njihovih vlog v sodnih postopkih, temveč na razlog, iz katerega jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - ustavitev postopka - fikcija umika prošnje - vročanje
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ napačno štel, da je tožnik spremenil stalno oziroma začasno prebivališče oziroma naslov. Navedba na pošiljki, da je po izjavi tožnikove mame tožnik odpotoval v Nemčijo, ne pomeni, da je spremenil stalno ali začasno prebivališče. Zgolj navedba, da je nekdo odpotoval, pri čemer ni naveden razlog potovanja, še ne pomeni, da se je preselil v tem smislu, da je spremenil naslov oziroma spremenil stalno ali začasno prebivališče. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ ni imel podlage, da pri vročanju uporabi določilo 96. člena ZUP.
Direktiva št. 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 10, 46. URS člen 158. ZMZ člen 2, 2/2, 7, 16, 27, 28.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost etnični skupini - notranja zaščita - jezik postopka - načelo varovanja največje otrokove koristi
Tožena stranka dejstva, da je tožnik mladoletnik, ni povezala z uporabo načela varovanja največje otrokove koristi. Upravno sodišče lahko prevzame razlago Vrhovnega sodišča, da gre za „en postopek“ oziroma za enoten postopek, in da je „z ZMZ predpisan tudi vrstni red presojanja izpolnjevanja pogoja za eno oziroma drugo obliko zaščite.“ Vendar pa „enoten postopek“ z vidika prava EU ne pomeni, da mora Upravno sodišče odpraviti celotno odločbo, četudi tožnik ne izpodbija pozitivne odločitve o izpolnjevanju pogojev za subsidiarno zaščito, in da ne sme zadeve vrniti toženi stranki v ponovno odločanje samo glede zavrnitve statusa begunca.
ZMZ člen 15, 16, 16/1, 16/3, 34, 45, 46. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 14/2, 14/2-a, 25, 25/6. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2, 2/1.
mednarodna zaščita - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora - mladoletni prosilec brez spremstva - posebna obravnava - enotni postopek mednarodne zaščite - delna odprava izpodbijane odločbe
Pri obravnavi prošenj mladoletnih prosilcev brez spremstva je potrebno upoštevati poseben položaj mladoletnikov v postopku in dati večji poudarek ugotavljanju objektivnih okoliščin glede stanja v izvorni državi, kot pa to velja v zadevah mednarodne zaščite odraslih prosilcev, pri čemer mora pristojni organ potrebne informacije zbrati po uradni dolžnosti, saj je pri mladoletnih prosilcih glede ugotavljanja relevantnih dejstev na njem večje breme kot pa to velja v siceršnjih postopkih mednarodne zaščite. Ugotovljene objektivne okoliščine je potrebno upoštevati ne le pri odločanju o utemeljenosti prošnje za mednarodno zaščito, temveč že pri opravi individualnega razgovora z mladoletnim prosilcem, saj je mogoče, da otroci niso v celoti seznanjeni s stanjem razmer v izvorni državi in niso zmožni celostno in popolno obrazložiti razlogov preganjanja, vse navedeno pa je potrebno upoštevati že pri oblikovanju in postavljanju vprašanj mladoletnim prosilcem, nato pa še pri vsebinski presoji njihovih odgovorov.
Upravno sodišče lahko prevzame razlago Vrhovnega sodišča, da gre za „en postopek“ oziroma za enoten postopek, in da je „z ZMZ predpisan tudi vrstni red presojanja izpolnjevanja pogoja za eno oziroma drugo obliko zaščite.“ Vendar pa „enoten postopek“ z vidika prava EU ne pomeni, da mora Upravno sodišče odpraviti celotno odločbo, četudi tožnik ne izpodbija pozitivne odločitve o izpolnjevanju pogojev za subsidiarno zaščito, in da ne sme zadeve vrniti toženi s stranki v ponovno odločanje samo glede zavrnitve statusa begunca. Namen enotnega postopka, če ga je država članica EU imela uzakonjenega že po ureditvi azilnega prava pred uveljavitvijo Procesne direktive II, ni imel in še vedno nima nobene povezave s tem, da bi moralo Upravno sodišče odpraviti celotno odločbo v obravnavani situaciji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica ni uspela izkazati pogoja dejanskega življenja v RS za drugo relevantno petletno obdobje od leta 1997 do 2002 kot pravno relevantno obdobje, za katero bi v njenem primeru moral biti izpolnjen materialno-pravni pogoj dejanskega življenja skladno z določbo 4. odstavka člena 1č ZUSDDD.
upravi spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - v drugem sodnem postopku že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe
Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožnik tožbo vložil prepozno, po poteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe. Ugotovilo je tudi, da je bila v drugem upravnem sporu, ki se vodi pri tem sodišču, tožba uperjena zoper isto izpodbijano odločbo, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, vložil jo je isti tožnik, sodišče pa je o njegovi tožbi že odločilo in zavrnilo kot neutemeljeno.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Prvi odstavek 1. člena ZUSDDD izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ne pogojuje z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, je pa s 1. alinejo tretjega odstavka 1.č člena navedenega zakona določen kot razlog za upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 146, 146/1.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Tožnik v 15 dneh, to je do 20. 4. 2016, in vse do izdaje tega sklepa sodišču ni sporočil, da se ne nahaja v tujini, in tudi ne navedel svojega prebivališča oziroma naslova v Republiki Sloveniji. Prav tako ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, kot mu je bilo naloženo že s sklepom št. III U 6/2016-3. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP.
ZKGZ člen 25b. ZDavP-2 člen 143, 167, 168, 170, 170/1. ZUP člen 214.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - zbornični prispevek - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev in izplačilo - neravnanje po sklepu o izvršbi - neposlovna odškodninska odgovornost - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je zmotno uporabila materialno pravo s tem, ko je izhajala iz prepričanja, da je na podlagi 170. člena ZDavP-2 dopustno obveznost dolžnika iz naslova neplačanega zborničnega prispevka prenesti na tožečo stranko kot tisto, pri kateri ima tožnik odprt račun. Tožena stranka bi namesto tega morala opustitev tožeče stranke presoditi po pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti, torej oceniti ali je bilo ravnanje tožeče stranke protipravno, ali je nastala škoda, ali med ravnanjem in nastalo škodo obstaja vzročna zveza ter ali je utemeljena tudi krivdna odgovornost tožeče stranke.
Kot neutemeljene in pavšalne zavrača sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na višino izterjevanega zneska oziroma navedbe, da tožeča stranka ni bila davčni dolžnik. Tožeča stranka teh ugovorov namreč ni konkretizirala oziroma ni določno pojasnila, kateri izmed izterjevanih zneskov ali izvršilnih naslovov, ni bil pravilno upoštevan. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je iz knjigovodske kartice tožeče stranke razvidno, da je znašal dolg tožeče stranke iz naslova neporavnanih obveznosti na dan 30. 6. 201 le 511,95 EUR. Gre namreč za stanje dolga po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, sodišče pa je dolžno presojati stanje dolga na dan izdaje izpodbijanega sklepa.
ohranjanje narave - zavarovano območje - naravna vrednota - akt o zavarovanju naravne vrednote
Ker leži zemljišče, ki je v lasti tožnice, znotraj Krajinskega parka Strunjan, je prvostopni organ na podlagi 63. člena ZON pravilno izdal izpodbijano odločbo, s katero je ugotovil, da se nahaja nepremičnina v zavarovanem območju.
javni razpis - razpisni pogoji - začetek izvajanja projekta
Kot izhaja iz določb razpisne dokumentacije, je ključno za presojo upravičenosti vloge na javni razpis, kdaj so se začele aktivnosti v zvezi s projektom oziroma začetek izvajanja projekta, to pa je širši pojem od pojma gradnje po ZGO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - nadomestna gradnja - pravnomočno zavrnjena zahteva - ponovno odločanje o zahtevi
Upravna enota je ravnala pravilno, ko je s sklepom, ki je bil kasneje sicer odpravljen, ponovno vloženo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta zavrgla iz razloga, ker se dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, od izdaje zavrnilne odločbe ni spremenilo. Okoliščine, ki po mnenju Ministrstva za okolje in prostor opravičujejo ponovno vsebinsko presojo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (rešen spor med investitorko in tožnikom glede hišne številke ter glede električnega priključka), namreč po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja niso odločilne. Predvideni odmiki objekta od mej parcel, ki niso v lasti investitorke, pa so bili že pred izdajo zavrnilne odločbe v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladni z odmiki, ki jih določa Odlok PUP, kar pomeni, da se v tem delu dejansko stanje, pomembno za odločitev, ni spremenilo.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/3.
plačilne pravice - upravičene površine - iz GERK izključene površine - rekreacijske površine - hipodrom
Hipodrome Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev uvršča med rekreacijske površine, ki jih v celoti izključuje iz GERK. Izjema pri rekreacijskih površinah velja le za smučišča, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost. Glede na jasno določbo te izjeme ni mogoče širiti tudi na hipodrome, zato niso relevantne tožnikove navedbe, da navedene površine kosi, gnoji, ureja ter uporablja za krmo živali.
ZPŠOIRSP člen 1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 108, 108/1, 146, 146/1.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje tožbe
Ker predmetna tožba ni popolna ter razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča z opozorilom na zakonske posledice, v kolikor ne bo ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitve v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu - izvršljivost odločbe - izrek odločbe
Po presoji sodišča so bili izrečeni ukrepi v samem izreku odločbe (upoštevaje ugotovljene nepravilnosti navedene v obrazložitvi) dovolj konkretizirani in jasni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odločba Ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Po odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Naklo nista začela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le taka, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. To pomeni, da Odloka, ki je prenehal veljati s 1. 1. 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Med drugim je z njim za leto 2013 določena tudi vrednost točke za odmero NUSZ v višini 0,000289 EUR za zazidano stavbo zemljišče in za nezazidano stavbno zemljišče v višini 0,000134 EUR.
ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUP člen 113, 113/2, 118, 118/2. ZOdvT člen 13.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - pritožba - ponovni postopek - uspeh v postopku
Določbe tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2 ni mogoče razumeti v absolutnem smislu, torej da se postopek lahko konča samo za stranko ugodno ali pa neugodno, pač pa glede na uspelo pritožbo in ponovljen postopek ter zmanjšanje obveznosti tudi deloma ugodno oziroma deloma neugodno. V primeru delnega uspeha se stroški delijo v sorazmerju z doseženim uspehom.
Če je stranka v pravnem sredstvu dovolj določno opredelila sporni oziroma izpodbijani del oziroma znesek, se to upošteva tudi pri odločanju o stroških postopka; sicer pa se šteje, da je odločitev izpodbijala v celoti in tako računa uspeh v postopku.
Tudi stroškovno odločitev mora upravni organ obrazložiti tako, da je mogoč njen preizkus, in to toliko bolj, kolikor odstopi od višine nagrade, predvidene za povprečni primer. Pri tem presoje, da gre za primer, manj zahteven od povprečnega, ni mogoče utemeljevati s tistimi merili, ki so po svoji naravi kvečjemu pokazatelj nadpovprečne zahtevnosti (uporaba tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika).