gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - nadomestna gradnja - pravnomočno zavrnjena zahteva - ponovno odločanje o zahtevi
Upravna enota je ravnala pravilno, ko je s sklepom, ki je bil kasneje sicer odpravljen, ponovno vloženo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta zavrgla iz razloga, ker se dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, od izdaje zavrnilne odločbe ni spremenilo. Okoliščine, ki po mnenju Ministrstva za okolje in prostor opravičujejo ponovno vsebinsko presojo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (rešen spor med investitorko in tožnikom glede hišne številke ter glede električnega priključka), namreč po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja niso odločilne. Predvideni odmiki objekta od mej parcel, ki niso v lasti investitorke, pa so bili že pred izdajo zavrnilne odločbe v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladni z odmiki, ki jih določa Odlok PUP, kar pomeni, da se v tem delu dejansko stanje, pomembno za odločitev, ni spremenilo.
Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vin člen 57, 58.
Tožniku ni mogoče očitati nepravilnosti oziroma čezmerne prijave, saj ne gre za prijavo neobdelanega ali tujega zemljišča, ampak za navajanje druge številke GERK-a, do česar pa ni prišlo iz razlogov na strani tožnika, ampak zaradi naknadne spremembe številke GERK-a v postopku komasacije. Iz tega pa sledi, da tudi razlogov za zavrnitev zahtevanih plačilnih pravic po 57. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 ni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - v izreku kazenske sodbe ugotovljena denarna sredstva
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi o vrednosti tožnikovega premoženja pravilno oprla na podatke iz pravnomočne kazenske sodbe, iz izreka katere izhaja, da si je tožnik pridobil denarna sredstva v vrednosti najmanj 80.000,00 EUR. Ta vrednost pa presega vrednost premoženja, določeno v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/3.
plačilne pravice - upravičene površine - iz GERK izključene površine - rekreacijske površine - hipodrom
Hipodrome Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev uvršča med rekreacijske površine, ki jih v celoti izključuje iz GERK. Izjema pri rekreacijskih površinah velja le za smučišča, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost. Glede na jasno določbo te izjeme ni mogoče širiti tudi na hipodrome, zato niso relevantne tožnikove navedbe, da navedene površine kosi, gnoji, ureja ter uporablja za krmo živali.
tožba v upravnem sporu - tožba zoper odločitev sodne veje oblasti - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru tožnik izpodbija sklepa in sodbo sodišča, s katerimi sta bili zavrženi vlogi, oziroma zavrnjeni njegovi zahtevki. Gre torej za sklepa in sodbo, izdane v pravdnem postopku, ki sodi v pristojnost rednega sodišča, konkretno Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tožnik zato odločitev, ki jih je sprejelo okrajno sodišče, potrdilo pa Višje sodišče v Ljubljani, s sklepi navedenimi v uvodu te sodbe, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Tožnik smiselno sicer uveljavlja tudi kršitve ustavnih pravic, vendar pa teh zatrjevanih kršitev ne more uspešno uveljavljati, kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijane akte namreč, že z ozirom na njihovo naravo, kot akte sodišča ni mogoče šteti za posamičen akt iz citirane zakonske določbe. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči. Morebitne kršitve mora tožeča stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru za to predvidenega postopka pred rednimi sodišči, po izčrpanju pravnih sredstev, pa v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem in RS. Ker je torej zoper odločitev sodišča v pravdnih postopkih zagotovljeno drugo sodno varstvo, niso podani pogoji za sprožitev subsidiarnega upravnega spora zaradi varstva človekovih pravic.
ohranjanje narave - zavarovano območje - naravna vrednota - akt o zavarovanju naravne vrednote
Ker leži zemljišče, ki je v lasti tožnice, znotraj Krajinskega parka Strunjan, je prvostopni organ na podlagi 63. člena ZON pravilno izdal izpodbijano odločbo, s katero je ugotovil, da se nahaja nepremičnina v zavarovanem območju.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogodba FIP
Zaključek prvostopnega organa (ki ga je potrdil drugostopni organ) o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za navedenega upravičenca je napačen. Sodišče namreč ne more slediti stališču upravnih organov, da ker je bil upravičenec v času podržavljenja (glede na ugotovitveno odločbo o državljanstvu) le jugoslovanski državljan, ne pa nemški državljan oziroma oseba nemške narodnosti (česar tudi po mnenju upravnih organov ne izkazuje podržavljenje po Odloku AVNOJ-a), in kar potrjuje tudi njegov vpis v prvi volilni imenik v povojni Jugoslaviji v letu 1945, da ni bil upravičen zahtevati odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen. V smislu FIP so namreč osebe nemške narodnosti osebe, ki se v njihovi domovini na osnovi določenih značilnosti kot so izvor, vzgoja, jezik, kultura štejejo za pripadnike nemške narodnosti (Priloga 1, točka B, peti odstavek). Za tako osebo pa je v svoji domovini A.A. nedvomno štel glede na podlago podržavljenja (Odlok AVNOJ-a).
ZDavP-2 člen 101, 101/5, 101/7, 104, 110, 110/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 36, 37, 38. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje zavezanca za davek
Kljub težki finančni situaciji, v kateri se je znašel tožnik in potencialni socialni ogroženosti, predmetnega dolga ni mogoče odpisati ali delno odpisati, ker je ta možnost z zakonom izključena. Za dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno varstvo ter akontacije od dohodka iz dejavnosti je izrecno izključena tudi možnost odloga oziroma obročnega plačila. Za preostali dolg iz naslova davka na dodano vrednost in stroškov prisilne izterjave pa je davčni organ prve stopnje odobril obročno plačilo na štiriindvajset obrokov, kar je največje možno število obrokov, ki ga dopušča zakon.
ZEKom-1 člen 217, 217/1, 217/1-2. ZUP člen 37, 87, 87/4. ZUS-1 člen 52.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - izločitev uradne osebe - osebno vročanje - nova dejstva in novi dokazi v tožbi
Tožnik je bil kot naročnik oziroma uporabnik telefonskih številk mobilnemu operaterju dolžan plačati opravljene storitve skladno s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi oziroma splošnimi pogoji poslovanja in cenikom, zato ob upoštevanju podatkov iz izpisov CDR ne more uspeti z golim (nekonkretiziranim) zatrjevanjem v smeri, da storitve, ki so predmet spora, naj ne bi bile opravljene oziroma da jih ni opravil sam.
Tožnik bi moral, če je menil, da kakšne okoliščine vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe, skladno s prvim odstavkom 37. člena ZUP zahtevati njeno izločitev že v postopku pred toženko. Da bi tako ravnal, ne navaja, niti to ne izhaja iz spisovne dokumentacije. Nova dejstva (in novi dokazi) pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP morajo, poleg subjektivnega, izpolnjevati vsi prosilci za BPP. Pri tem se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožnik v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti nima možnosti za uspeh in zato objektivnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha oziroma razumnosti vlaganja izrednega pravnega sredstva – zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah zavzelo Vrhovno sodišče
ZID-1 člen 19, 19/1,19/1-6. ZDR-1 člen 4, 13, 13/2. OZ člen 1035.
ukrep inšpektorja za delo - ukrep prenehanja opravljanja dela s študenti - študentsko delo - delovno razmerje - pogodba o zaposlitvi - uporaba splošnih pravil civilnega prava za pogodbo o zaposlitvi
Razmerje med delavcem in delodajalcem, ki izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja, se šteje za delovno razmerje in se glede na določbo drugega odstavka 13. člena ZDR-1 ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Ugotovljena dejstva za šest študentov in druge okoliščine, navedene v izpodbijani odločbi (neprerekane), omogočajo zaključek, da je pri navedenih študentih ugotoviti elemente delovnega razmerja.
Za ugotovitev, da vzpostavljeno razmerje med delodajalcem in delavcem izpolnjuje znake delovnega razmerja, samo poimenovanje pogodbe ni odločilen dejavnik pri presoji, niti ni odločilna pisna oblika sklenjene pogodbe. Za opredelitev in konkretizacijo kršitve je toženka v izrek lahko navedla podlago, po kateri študentje pri tožniku opravljajo delo – študentsko napotnico, ki je ustrezno izpolnjena s strani organizacije, ki posreduje začasna in občasna dela, kar pa ne pomeni, da se med delodajalcem in študentom, ki delo opravlja, ne vzpostavi civilnopravno razmerje za opravljanje začasnega in občasnega dela.
Po sklepu o dedovanju je tožnik nedvomno pridobil nepremičnine. Navedba v zahtevi, da tožnik v postopku, za katerega se zahteva povračilo stroškov, ni pridobil premoženja, je zato neutemeljena in v nasprotju s podatki, razvidni iz listin, ki jih prilaga tožbi. Iz listin tudi ne sledi, da bi tožnik podedoval (zgolj) hišo, v kateri živi s svojo družino, kar pomeni, da ni izkazal, da mu grozi prodaja hiše v izvršbi. Drugih nepopravljivih oziroma težko popravljivih posledic, ki mu bodo nastale s plačilom dolžnega zneska, pa tožnik ne izkaže in tudi ne zatrjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je ugotovila, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila. Sodišče se tako strinja s stališčem tožene stranke, da tožnikovi dohodki presegajo mejo za dodelitev BPP, ki jo določa zakon.
ZUS-1 člen 34. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-6, 11, 11/1, 11/2, 12, 12/1. ZSVarPre člen 8, 8/1.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - sodna taksa - znižana sodna taksa - spor v zadevi socialnega varstva - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Dne 23. 3. 2016 je tožnica sodišču poslala vlogo, v kateri navaja, da umika tožbo zoper izpodbijano odločbo CSD. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.
Sodišče ugotavlja, da tožnica ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči, tudi če bi jo uveljavljala in zato, glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, ni upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse za umik tožbe.
Dejstvo, da znaša mesečni dohodek tožnice več kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ob upoštevanju, da je sodna taksa za umik tožbe po tar. št. 6212 ZST-1 določena v že tako nizkem znesku 14,00 EUR, sodišče ocenjuje, da tudi s celotnim plačilom te sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.
denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - uporaba splošnih premoženjskih oziroma odškodninskih predpisov - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - SDH
Omejitev pravic, ki jih upravičenci pridobijo iz denacionalizacije z zastaranjem, kot je urejeno v civilnem pravu, tudi kot je urejeno v 356. členu OZ (po katerem judikatne terjatve zastarajo v desetih letih), ker teh omejitev zakonodajalec za denacionalizacijo ni izrecno predvidel, ni mogoča.
Na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava; pri denacionalizaciji gre za poseben pravni institut, ki ga je zakonodajalec uzakonil s posebnim zakonom.
ZDen na novo ureja lastninska razmerja z učinkom za naprej (ex nunc). Ne gre za vzpostavitev prejšnjega stanja, saj ZDen denacionalizacijskega zahtevka (kot povedano) ni oblikoval kot odškodninskega. Če se odvzeto premoženje vrne v obliki odškodnine v obveznicah SOD, je SDH naložena izročitev obveznic. Odškodnina, ki je s tem priznana upravičencu, ni klasična odškodnina, temveč posebno odškodovanje, s katerim se v okvirih, predvidenih z ZDen, razmerje uredi za naprej. Na drugačno stališče ne more vplivati dejstvo, da je SDH organizirana v obliki gospodarske družbe, ki ima v postopku denacionalizacije položaj stranke. Bistveno je, da je SDH finančna organizacija, ki jo je država ustanovila za poravnavo obveznosti upravičencem po ZDen (2. člen ZSOS). Skladno s 77. členom ZSDH-1 je SDH nastala s prevzemom pristojnosti in obveznosti SDH s strani družbe SOD, s tem da kot SDH poleg nalog po ZSDH-1 uresničuje vsa svoja pooblastila, pristojnosti, pravice in obveznosti družbe SOD pred preoblikovanjem. Te pravice in obveznosti je že pred oblikovanjem uresničevala kot pravna oseba, organizirana v obliki delniške družbe, katere edini delničar je Republika Slovenija (prvi in drugi odstavek 3. člena ter tretji odstavek 4. člena ZSOS). SDH kot javnopravni subjekt tudi zato glede obveznosti iz odločbe o denacionalizaciji nima položaja (klasičnega zasebnega) dolžnika v obligacijskem razmerju. Kot zavezanec za denacionalizacijo v obliki obveznic SOD je bil ustanovljen prav z namenom, da izvršuje obveznosti, ki jih je država z ZDen prevzela za vrnitev med in po drugi svetovni vojni krivično odvzetega premoženja. Izvršitvi obveznosti iz pravnomočne odločbe o denacionalizaciji se zato ne more upirati s sklicevanjem na zastaranje po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek o dohodkov iz dejavnosti - nesorazmerja med prihodki in odhodki - cenitev davčne osnove
Tožnici ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV po spornih računih prvenstveno zato, ker ni izkazala uporabe blaga ali storitev za namene svojih obdavčenih transakcij.
Tožnica bi bila dolžna davčnemu organu predložiti takšna dokazila, da bi bilo iz njih nedvomno razvidno, kakšen je njen namen. Na strani tožnice namreč je, da dokaže, da se bodo nepremičnine uporabljale za obdavčeno dejavnost. S takimi dokazili mora razpolagati že v trenutku dobave, saj lahko le tako davčni organ preizkusi, ali je resnično podan namen, kot je predpisan v prvem odstavku 63. člena ZDDV-1, to je uporaba blaga oz. storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij, pri čemer bi tak namen tožnica morala tudi izkazati z določenimi aktivnostmi, ki bi jih lahko izkazovala z določenimi listinami.
Cenitev davčne osnove predstavlja ugotovitveni postopek, s katerim se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo (68. člen ZDavP-2). Iz navedene določbe izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čimbolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna.
trošarina - odlog plačila trošarine - primanjkljaj trošarinskih izdelkov - zahteva za odpust trošarine
ZTro nalaga obveznost obračunavanja in plačevanja trošarine od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, ki so v režimu odloga plačila trošarine. ZTro ne nalaga obveznosti vložitve zahtevka za odpust trošarine, ampak daje pravico, torej možnost za uveljavitev odpusta plačila trošarine, na podlagi vloženega zahtevka. Nesporno pa je, da mora tisti, ki želi uveljavljati odpust plačila trošarine, ravnati v skladu z zakonom in zahtevek vložiti, v nasprotnem primeru mora obračunati trošarino in jo tudi plačati.
Vračilo trošarine se lahko uveljavlja na podlagi pisne vloge, kar pomeni, da mora stranka že v svoji pisni vlogi izraziti voljo in namen, da s to vlogo zahteva vračilo trošarine. Strankina volja in namen morati biti na ustrezen način izražena v vlogi sami in razvidna iz vsebine.
ZEKom-1 člen 51, 54, 57. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dodelitev radijskih frekvenc - vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V izpodbijani odločbi toženka ugotavlja, da zadržki za podaljšanje predmetne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne obstajajo, izpolnjeni pa so tudi vsi ostali pogoji, predpisani za uporabo radijskih frekvenc, kot jih določa prvi odstavek 54. člena ZEKom-1, v svoji nadaljnji navedbi pa, da v kolikor toženka tehničnih parametrov tožnikove radijske postaje v postopku podaljšanja veljavnosti ne bi prilagodila na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, vsi pogoji za podaljšanje predmetne ODRF, kot to predpisuje prvi odstavek 54. člena ZEKom-1, sploh ne bi bili izpolnjeni. Izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZPIZ-2 člen 159. ZUP člen 65, 129, 129/1, 129/1-2. ZUJF člen 10, 203. ZZVZZ člen 60. ZDavP-2 člen 102, 102/4. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 40, 43.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine
Glede dela zahtevka, ki se nanaša na odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje sodišče pojasnjuje, da je dne 31. 5. 2012 stopil v veljavo ZUJF, ki med drugim odpravlja pravno podlago za odlog in obročno plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pojasnjuje, da je 10. člen ZUJF-a razveljavil prvi odstavek 60. člena ZZVZZ, ki je do uveljavitve ZUJF določal, da zdravstveni zavod določi merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje prispevek lahko zmanjša ali odpiše. ZUJF je v 203. členu določil tudi prenehanje Pravilnika. Odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje tako niso več možni.
Davčni organ je pravilno zavrnil zahtevek zavezanca za odlog plačila davčnega dolga iz naslova akontacije davka. Pri tem se sklicuje na četrti odstavek 102. člena ZDavP-2. V zvezi z odlogom oziroma obročnim plačilom prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo pojasnjuje, da slednje predstavlja manj kot 1% dolga, kar ne more vplivati na zatrjevani pojav hujše gospodarske škode pri tožniku.