brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - sodne prepovedi
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka ne bi smela upoštevati sodnih rubežev. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, se po 13. členu ZUPJS od lastnega dohodka odštevajo zgolj izplačane preživnine, največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora oziroma periodični dohodki, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov in drugih izjem dohodkov, ki bi jih bilo mogoče odšteti od dohodka prosilca, ZUPJS ne predvideva. Zato se sodne prepovedi ne morejo upoštevati kot zakonska dovoljena izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države - begosumnost - začasna odredba
Sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa glede obstoja razloga za omejitev gibanja iz 2. alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, kjer je razlog za omejitev gibanja podan, če je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil šele, ko je bil pripeljan v center za tujce in je ugotovil, da bo vrnjen v izvorno državo ter da je pri podaji prošnje večkrat izjavil, da je želel v Italijo in da v Sloveniji ni imel namena zaprositi za mednarodno zaščito.
Glede na to, da je bil tožnikov cilj Italija in ne Slovenija in da je tudi začel bežati, ko je zagledal policiste, kot je navedeno v policijski depeši, pa tudi če se je samo skril, kot je navedel na obravnavi, je tožena stranka utemeljeno sklepala, da obstaja nevarnost, da bi tožnik pobegnil, če mu ne bi bilo omejeno gibanje na prostore centra za tujce. Tožena stranka je torej upoštevala konkretne okoliščine na strani tožnika glede njegove begosumnosti.
Tožnik je v zvezi s škodo navedel to, da se v centru za tujce zelo slabo počuti, ta navedba pa je premalo konkretizirana, da bi bilo možno iz nje sklepati na nastanek težko popravljive škode. Pri začasni odredbi je dokazno breme na strani tistega, ki začasno odredbo predlaga.
Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 23. ZMZ člen 2, 23, 23-8, 26, 26, 28, 54, 55, 55/1, 66.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - posebna družbena skupina - istospolna usmerjenost - resna škoda - varna izvorna država - lažna predstavitev razlogov - nekonsistentnost izpovedb - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - splošna verodostojnost - prosilec iz Srbije
Pristojni organ izjemoma lahko odloči v pospešenem postopku ali v posebnih postopkih. Namen je hitro obravnavati očitno utemeljene in očitno neutemeljene prošnje. Če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu za azil očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, ne more biti že iz prošnje očitno, da prosilcu ne grozi preganjanje.
Pri ugotavljanju, ali prosilec izpolnjuje pogoje za priznanje statusa begunca je potrebno tudi presoditi, ali se bo moral prosilec ob vrnitvi v svojo izvorno državo izogibati nevarnosti preganjanja tako, da bo prikrival svojo homoseksualno ali se vsaj vzdržal izražanja spolne usmerjenosti. To, da se od članov družbene skupine, ki jim je skupna enaka spolna usmerjenost, zahteva, da to usmerjenost prikrivajo, je v nasprotju s samim priznanjem lastnosti, ki je tako temeljnega pomena za identiteto, da od zadevnih oseb ni mogoče zahtevati, da se ji odrečejo in ni dovoljeno pričakovati, da prosilec za azil prikriva svojo homoseksualnost v svoji izvorni državi, da bi se izognil preganjanju.
Dokazno breme v azilnih postopkih je razporejeno med obe stranki. Tožnici ni mogoče naložiti pretežkega bremena zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev. Prav tožena stranka je tista, ki si v postopkih prizadeva, da se v pogovorih s prosilci, iz zatrjevanih dejanskih okoliščin, ugotovijo vsa pravno relevantna dejstva s pomočjo konkretnejših vprašanj.
ZMZ člen 46, 46/1, 46/1-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - opustitev osebnega razgovora
Če prosilec v svoji prošnji navaja katerokoli od oblik preganjanja, a je ne utemelji, ne gre za razlog iz 2. prvega odstavka 55. člena ZMZ, temveč za razlog iz 3. točke prvega odstavka istega člena.
Pristojni organ pri odločitvi o očitni neutemeljenosti prošnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ ne more opustiti osebnega razgovora.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - drugo sodno varstvo
Zoper sklep okrožnega sodišča je imela tožeča stranka zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopustno.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev obveznosti - upravičeni stroški
Tožeča stranka je s predloženimi računi ustvarila lažne pogoje, potrebne za pridobitev zahtevanih izplačil. Zato je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja s premoženjem - solastnina - služnost stanovanja
Po določbah SPZ lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Tako lahko solastniški delež odsvoji in obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s tem premoženjem. Glede na navedeno zato solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za brezplačno pravno pomoč. Prav tako okoliščina, da je pri stanovanjski stavbi vknjižena služnost stanovanja, še ne pomeni, da tožnica ne more s to nepremičnino razpolagati.
V zadevi je sporno le pravno vprašanje skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi to sodišče in se nanjo sklicuje. Tako je za ugotovitev obveznosti tožeče stranke relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje prosilčeve istovetnosti - dvom v identiteto prosilca
V konkretnem primeru zgolj dejstvo, da tožnik nima osebnega dokumenta, še ne pomeni, da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ. Zgolj domneva, da je tožnik v resnici potni list odvrgel namerno zato, da bi lažje prikril svojo identiteto in izvorno državo, ne zadostuje za dvom v identiteto tožnika.
Dvom v istovetnost prosilca za mednarodno zaščito bi na primer v zadevi lahko obstajal obstajal, če bi prosilec med postopkom spreminjal svoje osebne podatke (datum rojstva, kraj rojstva, ime).
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pogoj zanesljivosti - ustavljen kazenski postopek
Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - odjava stalnega prebivališča - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je že od samega začetka zanikal, da bi bila njegova družina dne 19. 8. 1991 odjavljena za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in prijavljena v Banja Luki, kjer naj se tožnik tudi ne bi nikoli nahajal. To je izpodbijal tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Iz navedenega razloga bi moral upravni organ v upravnem postopku tožniku dati možnost, da se izjasni o spornem obrazcu glede odjave oziroma prijave novega stalnega prebivališča v tem smislu, da bi njegove trditve in argumente vključil v dokazno oceno.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije
Tožnik ni zapustil Republike Slovenije zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (1. alineja tretjega odstavka 3.č člena ZUSDDD), čeprav je bil izbrisan. Za ta razlog mora biti podana vzročno posledična povezava med izbrisom in zapustitvijo Republike Slovenije, tožnik pa je Republiko Slovenijo zapustil, ker je izgubil zaposlitev.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka - prosti preudarek - začasna odredba
Tožena stranka ni prekoračila meje prostega preudarka, ko se je odločila za izrek ukrepa o omejitvi gibanja. Prostega preudarka niti ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu za katerega je določen, saj je po presoji sodišča v zadostni meri obrazložila vse relevantne dejanske in prave okoliščine o načinu in mejah prostega preudarka.
Iz podatkov v upravnih spisih, kot tudi iz tožnikovega zaslišanja je razvidno, da je bila njegova ciljna država Italija, kjer naj bi ga čakal prijatelj in tako prosilcu ni mogoče verjeti, da je imel namen zaprositi za azil v Republiki Sloveniji. Za Slovenijo še sploh ni slišal, zato je dejansko možno logično sklepati, da je bil tožnikov trden namen, da potuje v Italijo in da je prošnjo za mednarodno zaščito vložil zgolj zaradi tega, da bi se izognil postopku odstranitve iz države.
Tožnik ni izkazal, da mu grozi težko popravljiva škoda. V primeru zahteve za izdajo začasne odredbe je dokazno breme v celoti na tožnikovi strani. Tožnik ni pojasnil v kakšnem pomenu besede se počuti slabo, kakšno škodo mu omejitev na območje azilnega doma povzroča in zakaj bi bila ta škoda težko popravljiva.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 65, 65/4, 66, 66/1, 68, 69. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 8.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - rok za prostovoljno vrnitev - prepoved vstopa v državo - nevarnost pobega
Prostovoljno vračanje po pravu EU ni prepuščeno diskreciji upravnega organa, ampak je temeljni princip vračanja ta, da mora imeti prostovoljno vračanje prednost pred odstranitvijo.
Zakonodajalec v ZTuj-2 ni predvidel posebne odločbe za odstranitev, ki bi sledila odločbi o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (69. člen ZTuj-2). Temu odgovarja tudi izrek izpodbijane odločbe, ki vsebuje odločitev o odstranitvi.
Ker je tožena stranka zmotno in izrazito selektivno presodila okoliščine glede begosumnosti tožnika, je odločitev o neodobritvi roka za prostovoljno vrnitev nezakonita in bo tožena stranka v ponovnem postopku morala upoštevati materialno-pravno razlago določila 68. člena ZTuj-2 in bistveno dopolniti ugotovitveni postopek ali pa tožniku dati rok za prostovoljno vrnitev.
ZDT-1 člen 37. ZSS člen 27, 27/3. ZIU člen 8. ZIPRS1415 člen 68.
napredovanje državnega tožilca - pogoji za napredovanje - položaj svétnika - interventna zakonodaja
ZSS v 27. členu sam določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi jezikovne metode razlage ZSS ne nanašajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tožnikovo premoženje šteje stavbno zemljišče, katerega lastnik je.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - na podlagi ponarejene listine izdana odločba
Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da je predlog za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 260. člena ZUP preuranjen. Iz podatkov zadeve namreč izhaja, da je bil kazenski postopek v zvezi z domnevno ponareditvijo podpisa na izjavi o privolitvi v posvojitev mladoletnih otrok, v času izdaje oziroma odločanja organa prve stopnje še v fazi zbiranja obvestil in torej glede očitanih dejanj v kazenskem postopku pravnomočna sodna odločba še ni bila izdana. Da navedena ugotovitev ne ustreza dejanskemu stanju kazenske zadeve, pa tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje.
referendum - naknadni referendum - pobuda za razpis referenduma
Po določbi 46. člena ZLS so lahko predmet odločanja na referendumu le splošni akti občine. Sodišče se strinja s toženo stranko, da konkretni sklep, na katerega se nanaša pobuda tožnikov, ni akt splošne pravne narave. Tega tudi tožniki v tožbi ne zatrjujejo. Zaradi navedenega je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ko je zavrnila zahtevo tožeče stranke za razpis naknadnega referenduma z vprašanjem, ki se ne nanaša na splošni akt iz občinske pristojnosti, pravilna in na zakonu utemeljena.
mednarodna zaščita - status begunca - intenzivnost preganjanja - subsidiarna oblika zaščite - zdravstveno stanje prosilca
Tožnik je izkazal zelo nizko stopnjo intenzivnosti dejanj preganjanja, tako da, upoštevajoč celotno časovno obdobje od njegove izjave za televizijsko oddajo v letu 2011 do njegovega odhoda, in upoštevajoč tudi ravnanja tožnika izven BiH do vložitve prošnje v Sloveniji, na katere se sklicuje tožena stranka, ni dovolj prepričljivih in utemeljenih razlogov za oceno, da bi bil tožnik v primeru vrnitve preganjan.
Tožbeni ugovor glede zdravstvenega stanja tožnika je treba presojati z vidika varstva zoper povzročitev resne škode iz 2. alineje 28. člena ZMZ in na to vezan status subsidiarne zaščite. V zvezi s tem je odločilno stališče Sodišča EU v sodbi v zadevi M'Bodj, da resna škoda iz tega določila, ne zajema položaja, v katerem je nečloveško ali poniževalno ravnanje, kateremu bi bil prosilec s težko boleznijo lahko izpostavljen, če bi se vrnil v svojo izvorno državo, posledica neobstoja ustreznega zdravljenja v tej državi, če ne gre za namerno odtegnitev zdravstvene oskrbe temu prosilcu.
Pri reševanju prošnje za mednarodno zaščito tožena stranka ni (več) dolžna poleg odločitve o pogojih za status za begunca in morebiti o pogojih za subsidiarno zaščito odločati še o varstvu načela nevračanja, ko zdravstveno stanje tožnika in razmere v zdravstvenem varstvu v izvorni državi nimajo nobene povezave z institutom mednarodne zaščite. V teh primerih je načelo nevračanja zavarovano po Zakonu o tujcih. Izjeme so primeri sporov iz VII. Poglavja Kvalifikacijske direktive II, ki spadajo v okvir odločanja o prošnji za mednarodno zaščito.
Odločitev tožene stranke je pravilna in v skladu z določbo prve alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP, na podlagi katere lahko tožena stranka določi drugačen obseg ali obliko brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovani rezultat. Kot pravilno navaja tožena stranka, je tožnici z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči za zastopanje in svetovanje pred sodiščem na prvi stopnji zagotovljeno ustrezno varstvo pravic v tem postopku. V primeru, če bo v postopku določen izvedenec medicinske stroke, bo tožnica lahko ponovno vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (deveta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Prav tako bo imela možnost, da v postopku morebitne vložitve pravnega sredstva, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, pridobi brezplačno pravno pomoč tudi za drugostopenjski postopek.