Pri presoji ocene sodniške službe je tožena stranka vezana na kriterije, ki so navedeni od točke 1 do 8 prvega odstavka 29. člena ZSS. Na podlagi določbe drugega odstavka 29. člena ZSS mora ocena vsebovati presojo izpolnjevanja vseh kriterijev. To pomeni, da mora sodnik, da ne prejme negativne ocene sodniške funkcije, vsaj na minimalni ravni izpolnjevati vsakega od taksativno navedenih kriterijev v prvem odstavku 29. člena ZSS. To izhaja tudi iz narave teh kriterijev, ki jih ZSS v 29. členu opredeljuje kot odločilne za ugotovitev, ali ima sodnik strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe. Ti kriteriji obvezujejo tudi personalne svete. Ob ugotovitvi, da ocenjevani sodnik ne izpolnjuje nekaterih od teh kriterijev, morebitno izpolnjevanje preostalih kriterijev tudi po presoji sodišča ne more vplivati na ugotovitev, da takšen sodnik ne ustreza sodniški službi. Po drugi strani pa mora biti ocena kriterijev podana za vsak posamezni kriterij posebej in tudi kot celota. Tako mora predstavljati celovito oceno.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov - dovoljeno oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov - specializirana prodajalna s tobačnimi izdelki
ZOUTI ne dopušča širše razlage 11. člena, s katero bi se kakorkoli povečal obseg primerov, v katerih je dovoljeno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja zakona. Delež prodaje tobačnih izdelkov glede na delež prodaje ostalih izdelkov nedvomno ne more predstavljati edinega pravno relevantnega kriterija, na podlagi katerega bi bila možna opredelitev ''specialnosti'' prodajalne – torej ali kot specializirane prodajalne s tobačnimi izdelki ali prodajalne z raznovrstnimi izdelki.
ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 68, 70, 70/1, 70/1-6, 70/6. ZDavP-2 člen 58.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji - davčni odtegljaj - plačila za storitve osebam v državah z ugodnejšo obdavčitvijo - davčna stopnja - seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo - primernost zakonske ureditve
Če je prejemnik plačila pravna oseba, ki ima sedež ali kraj delovanja poslovodstva v državah, ki se po ZDDPO-2 obravnavajo kot države z ugodno davčno ureditvijo in so objavljene na seznamu, ki ga v skladu z 8. členom ZDDPO-2 objavljata Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije, so plačila za katerokoli storitev osebam v te države obdavčena z davčnim odtegljajem pri viru v Sloveniji. V skladu s trinajstim odstavkom 8. člena ZDDPO-2 imajo storitve, plačane osebam v državah z ugodno davčno ureditvijo, vir v Sloveniji pod pogojem, da plačane storitve bremenijo rezidenta Slovenije ali poslovno enoto nerezidenta in tudi v primeru, ko so storitve samo plačane preko rezidenta Slovenije, ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji. Za določitev vira v Sloveniji torej ni potrebno, da dohodek bremeni rezidenta, kot to skuša prikazati tožeča stranka, temveč je dovolj, da le-ta dohodek izplača.
Že iz načina izpolnitve davčne obveznosti z davčnim odtegljajem, kakršen je predpisan v primerih iz 70. člena ZDDPO-2, urejen pa v določbah 68. člena ZDDPO-2 in ZDavP-2 izhaja, da davek izračuna, odtegne in plača izplačevalec dohodka za račun davčnega zavezanca, ki mu ta dohodek pripada, in da gre torej tudi v obravnavanem primeru za obdavčitev dohodkov prejemnika plačila in ne tožeče stranke.
V skladu z 58. členom ZDavP-2 se plačniku davka davčni odtegljaj odtegne v breme dohodka davčnega zavezanca, v obravnavanem primeru nerezidenta. Če plačnik davka davčnega odtegljaja ne odtegne in ne plača, kot je bilo to v obravnavanem primeru, se mu davčni odtegljaj naloži v plačilo. Ima pa pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen. Odhodki, ki so neposredno povezani z obdavčenimi prihodki tožeče stranke, so stroški storitev po prejetih računih nerezidentov (torej bruto dohodek prejemnika) in ne davek, ki ga je tožeča stranka po izpodbijani odločbi dolžna plačati zato, ker je v korist prejemnika dohodka izplačala za davčni odtegljaj nezmanjšani znesek, torej dohodek v bruto znesku.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2, 260/1-9, 263, 263/4, 263/5, 279. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic člen 8.
agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - ničnost odločbe - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Tožnica, ki v postopku za izdajo odločbe ni sodelovala kot stranka, bi morala aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izrek odločbe za nično izkazati s tem, da bi izkazala, da odločba vpliva na njene pravice ali pravne koristi.
Tožničin predlog za obnovo postopka ne vsebuje izrecne trditvene podlage glede nobenega od (taksativno navedenih) obnovitvenih razlogov 260. člena ZUP. Smiselno bi bilo mogoče šteti, da tožnica v predlogu uveljavlja razlog po 9. točki 260. člena ZUP (če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku), saj navedbe v tej smeri predlog vsebuje. Navedeno pa daje podlago za zaključek, da je predlog za obnovo postopka prepozen.
Tožnica se sicer v tožbi sklicuje na obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP, vendar v predlogu ni podala niti ustrezne trditvene podlage v smislu 2. točke 260. člena ZUP niti ni predložila nobenih dokazov. Zato se tudi ne more z uspehom sklicevati na daljši objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, določen v petem odstavku 263. člena ZUP.
referendum - pobuda za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - investicijski projekt občine
Sodišče po vpogledu v podatke Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) „Fontana zeleno zlato“ ugotavlja, da gre za investicijo, ki je proračunsko financirana (delno), delno pa se bo financirala s pomočjo zunanjih donatorjev. Sodišče glede na vsebino navedenega akta ugotavlja, da akt, ki je predmet zahteve za razpis referenduma, ni splošni akt občine, niti po presoji sodišča ni akt proračuna ali zaključnega računa, kar pomeni, da ne more biti predmet odločanja na referendumu.
financiranje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije - letna tarifa za nadzor nad zrakoplovi - postopek certifikacije - obveznosti pri postopkih plačila storitev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve (in ne iz izreka) sklepa morajo biti razvidni podatki, ki predstavljajo dejansko podlago, ki utemeljuje odločitev. Teh podatkov, ki po določbah 214. člena ZUP pomenijo enega od obveznih sestavnih delov obrazložitve upravnega akta, pa v izpodbijanem sklepu ni. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je namreč navedena le opredelitev storitve brez dejanskih in pravnih okoliščin, ki narekujejo subsumpcijo konkretnega primera pod določbo predpisa.
ZCes-1 člen 97, 112. ZVZelP člen 5, 5/1, 5/1-44, 102. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2. Odlok o občinskih cestah (Občine Žirovnica) člen 27.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovalni pas javne ceste - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - železniško območje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izgradnja kabelske kanalizacije
Po 44. točki prvega odstavka 5. člena ZVZelP je železniško območje zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca. Med slednje pa nedvomno sodi tudi izgradnja in uvedba digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju. Navedbi organa, da so se dela izvajala vzdolž občinske javne poti, ob tem ko iz fotografij, priloženih zapisniku o ogledu, izhaja, da so se dela izvajala ne samo vzdolž javne poti, temveč tudi neposredno ob železniški progi, tako ni moč pritrditi in je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno oziroma morebiti celo zmotno ugotovljeno. Od pravilne ugotovitve, kje se sporni poseg v prostor izvaja, pa je odvisno tudi, na podlagi katerega zakona (ZVZelP ali ZCes-1) se presoja izvajanje tega posega in čigava soglasja bi moral pridobiti investitor v tem primeru. Od rešitve teh vprašanj pa je nato odvisno tudi, ali je imel prvostopni organ podlago za izrek spornega ukrepa ali pa za njegov izrek niti ni bil stvarno pristojen.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito, navaja izključno ekonomske razloge, ki vključujejo družinske oziroma sorodstvene težave, v katere pa sam tožnik niti ni bil individualno vpleten, in da teh razlogov ni mogoče opredeliti kot dejanj preganjanja v smislu 26. in 28. člena ZMZ iz 3. točke 1. odstavka 55. člena ZMZ ter da je ob vložitvi prošnje tožnik navajal le dejstva, ki jih je mogoče skladno z 2. točko 1. odstavka 55. člena ZMZ šteti za pravno nepomembna ali zanemarljiva.
ZDavP-2 člen 87, 102, 154. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 42.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Ker 154. člen ZDavP-2 določa, da davčni organ s sklepom zadrži že začeti postopek davčne izvršbe za čas, ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka, tožnik pa tega pogoja ne izpolnjuje, je davčni organ prošnjo za začasno ustavitev davčne izvršbe zavrgel. Obenem pa tudi niso izpolnjeni pogoji za odložitev izvršbe po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 87. člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ uradoma do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.
ZJU člen 60, 60/4, 61, 61/2, 178. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
imenovanje generalnega direktorja - javni natečaj - izpolnjevanje natečajnih pogojev - strokovna usposobljenost - sklep o imenovanju - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvotožena stranka je res prekinila razgovor s tožnikom in odločila, da ne izpolnjuje strokovne usposobljenosti, ker nima, tudi glede na spisovno izkazane listine, treh let vodstvenih izkušenj na enakem ali sorodnem področju (1. sklop Standardov: izkušnje in managerske sposobnosti), česar tožnik niti ne prereka oziroma drugačnega dejanskega stanja tožbeno ne izkazuje. Takšno presojo dopušča določba drugega odstavka 61. člena ZJU, po kateri se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Glede na to, da navedena zakonska določba dopušča izločitev kandidata glede strokovne usposobljenosti v več postopnih izločitvenih fazah, sama prekinitev razgovora oziroma njegova nedokončana oprava, ne vpliva na pravilnost odločitve prvotožene stranke.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
Ker je tožnik vložil tožbo in o zadevi še ni odločeno pravnomočno, je potrebno v skladu z določbami ZUstS pri odločanju o tožbi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-168/15-9 z dne 23. 3. 2016, s katero je odločeno, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnine. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več podlage za to, da se v odmernem postopku ugotavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine sploh, s tem pa v konkretnem primeru tudi ni podlage za to, da se (smiselno) kot davčna osnova upošteva ocenjena tržna vrednost nepremičnine iz cenitve, ki jo je tožnik predložil v odmernem postopku.
ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-5. Sporazum med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 25.
davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-1 - središče osebnih in ekonomskih interesov
S tem, ko je davčni organ presojal rezidentski status tožnika kot rezidenta Republike Slovenije, pri tem pa ni uporabil določb ZDoh-2, pač pa Konvencijo med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje, je napačno uporabil materialno pravo. Rezidentski status se za namene Konvencije ne sme določiti v naprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 še pred uveljavljanjem pravic iz Konvencije v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki tako, da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca. Pravice po Konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan. Če bi namreč obe državi pogodbenici davčnega zavezanca šteli za svojega rezidenta po nacionalnih predpisih, mora uporaba prelomnih pravil Konvencije zgolj za namen uporabe Konvencije pripeljati do rezidentstva le ene države. Le na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev.
ZJU člen 60, 60/4, 63, 63/1, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/1-4, 65/1-5, 178. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
imenovanje generalnega direktorja - javni natečaj - natečajna komisija - strokovna usposobljenost kandidata - primerljive vodstvene izkušnje - odločba o imenovanju generalnega direktorja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odškodnina
Tožnica razlogov, ki bi se nanašali na nepravilno sestavo natečajne komisije, ki je (dejansko) izvajala izbirni postopek, v tožbi ne navaja, niti ne navaja razlogov, ki bi zahtevali izločitev katerega izmed članov posebne natečajne komisije. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom pojasnjuje tudi, da je spoštovanju določb ZUP, tudi tistih, ki se nanašajo na morebitne razloge za izločitev, med drugim namenjena transparentnost postopka imenovanja članov komisije, ki se izkazuje v javni objavi vseh podatkov. Spremembo sestave natečajne komisije pa kandidatom omogočajo tudi določbe Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij z dne 13. 10. 2014.
Prekinitev razgovora oziroma nadaljevanje razgovora s tožnico, po tem, ko je ugotovila, da ne izpolnjuje enega izmed 6 elementov po standardih strokovne usposobljenosti in je ocenjena z oceno neustrezno, ne pomeni take kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Posebna natečajna komisija svojo strokovno presojo, kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj, oprla na Standarde strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, št. 0130-9/2013/3 z dne 9. 12. 2013. Gre za standarde, ki so začeli veljati 1. 1. 2014 in so bili sprejeti z namenom „podpore posebnim natečajnim komisijam v postopku selekcije primernih kadrovskih virov“ in torej ne prestavljajo natančno določenih in objektiviziranih kriterijev, zato se uporabljajo kot „ pripomoček oziroma orodje za izbiro najustreznejšega kandidata“ in vsebujejo priporočene postopke izbora uradnikov na položaju. Uporaba Standardov v postopkih izbire kandidatov na podlagi posebnega natečaja tako sodišču nalaga zadržano presojo, kar pomeni, da se sodišče ne spušča v strokovno presojo, ki jo je izvedla posebna natečajna komisija, ampak poseže v odločitev samo, če je očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - uskladitev zneska denarne socialne pomoči
V zadevi, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, gre za upravni postopek, v katerem je treba zoper prvostopenjsko odločbo po pravilih ZUP vložiti pritožbo. V pritožbenem postopku odloča kot pristojni organ MDDSZ, česar pa tožnik po vseh izvedenih uradnih poizvedbah in listinah v spisu ni izkoristil. Glede na to, da tožena stranka o pravici do dodelitve brezplačne pravne pomoči odloča samo v sodnih sporih (v tem primeru o morebitni tožbi zoper odločbo MDDSZ) in ne v upravnih postopkih, je bila odločitev o zavrženju tožnikove prošnje pravilna in na zakonu utemeljena.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do druge obravnave - pravica do nujne medicinske pomoči
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je tožena stranka v obravnavani zadevi pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo zahtevo za drugo obravnavo zaradi kršitve pacientovih pravic, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 12. in 13. alineji prvega odstavka 5. člena ZPacP s tem, ko izvajalec oz. pri izvajalcu zaposleni zdravnik dne 23. 1. 2015 ni opravil pregleda s področja MDPŠ, marveč je tožnika napotil na izbranega zdravnika. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic pa sodišče tudi ni našlo.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1, 81, 82. ZUP člen 214.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek - subjektivni element - obrazložitev odločbe
Davčni organ ni izvedel dokazne ocene vseh objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tako je po mnenju sodišča izpodbijana odločba ostala v ključnem delu pomanjkljivo obrazložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Po vpogledu v listine predloženega upravnega spisa in listine upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je bilo o tožnikovi zahtevi za dodelitev brezplačne pomoči za vračilo zneska odtegnjenega v postopku izvršbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 465/2012 že meritorno odločeno z odločbo z dne 25. 11. 2015. V omenjeni zadevi je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga pa se tudi z novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista spremenila. Zato je organ postopal pravilno, ko je novo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.
Odločitev tožene stranke je pravilna in v skladu z določbo prve alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP, na podlagi katere lahko tožena stranka določi drugačen obseg ali obliko brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovani rezultat. Kot pravilno navaja tožena stranka, je tožnici z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči za zastopanje in svetovanje pred sodiščem na prvi stopnji zagotovljeno ustrezno varstvo pravic v tem postopku. V primeru, če bo v postopku določen izvedenec medicinske stroke, bo tožnica lahko ponovno vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (deveta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Prav tako bo imela možnost, da v postopku morebitne vložitve pravnega sredstva, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, pridobi brezplačno pravno pomoč tudi za drugostopenjski postopek.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje
Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja je namenjena izplačevanju pokojninske rente in s tem zagotavljanju ustreznega ekonomskega položaja zavezanca po upokojitvi. Ta se spodbuja z ugodnejšim načinom obdavčitve pokojnin oziroma pokojninskih rent na način, ki ga omenja že drugostopni organ v svoji odločbi in ki pomeni izjemo od siceršnjega pravila, da se kot prejemek obdavči celoten dosežen dohodek. Predčasno izplačilo odkupne vrednosti ne sledi namenu opravljenih plačil, zato ni podlage za odstopanje od siceršnjih pravil, ki veljajo za obdavčitev. Odločitev, da se mu sredstva izplačajo predčasno in v enkratnem znesku, je izključno na strani zavezanca. To pa pomeni, da se je v konkretnem primeru tožnik sam odpovedal ugodnostim, ki mu jih v primeru namenske porabe sredstev daje zakon.
ZEN člen 31, 32, 32/3, 35, 36, 36/2, 40. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN mogel šteti, da se tožnici s predlagano mejo strinjata, saj po navedbah v zapisniku mejne obravnave svoje meje nista pokazali. Poleg tega sta bili glede na navedbe v zapisniku opozorjeni, da se bo štelo, da se s predlagano mejo strinjata, če ne bosta pokazali svoje meje (tako kot zahteva Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v 4. členu). Okoliščina, da na mejni obravnavi prisotna druga tožnica (v svojem imenu in kot pooblaščenka prve tožnice) zapisnika ni podpisala, pa glede na tretji odstavek 32. člena ZEN tudi ne vpliva na pravilnost zapisnika, saj je geodet to dejstvo – odklonitev zapisnika in razloge zanj – v zapisniku navedel (da prisotna druga tožnica ni hotela sodelovati, da ni hotela podpisati zapisnika itd.).