brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - uskladitev zneska denarne socialne pomoči
V zadevi, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, gre za upravni postopek, v katerem je treba zoper prvostopenjsko odločbo po pravilih ZUP vložiti pritožbo. V pritožbenem postopku odloča kot pristojni organ MDDSZ, česar pa tožnik po vseh izvedenih uradnih poizvedbah in listinah v spisu ni izkoristil. Glede na to, da tožena stranka o pravici do dodelitve brezplačne pravne pomoči odloča samo v sodnih sporih (v tem primeru o morebitni tožbi zoper odločbo MDDSZ) in ne v upravnih postopkih, je bila odločitev o zavrženju tožnikove prošnje pravilna in na zakonu utemeljena.
tožba v upravnem sporu - tožba zoper drugostopenjski akt - poziv k dopolnitvi tožbe - tožba zoper procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica v tožbi navaja, da izpodbija odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-5/2015-2 MHŠ z dne 9. 10. 2015, to je odločbo organa druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo organa prve stopnje. Odločba organa druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba, pa po stališču ustaljene sodne prakse ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Prav tako iz tožbe ni bilo mogoče razbrati, zakaj jo tožnica vlaga in kaj z njo zahteva. Glede na navedeno, je sodišče tožnico z dopisom, št. III U 320/2015-6 z dne 14. 12. 2015 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe in jo pri tem poučilo kako naj tožbo dopolni oziroma popravi. Tožnica je bila tudi opozorjena na pravne posledice, če tožbe v predpisanem roku ne bo dopolnila oziroma popravila, skladno z napotilom sodišča. Sodišče ugotavlja, da tožnica tožbe ni dopolnila oziroma popravila, tako da ta ostaja nerazumljiva in nesposobna za obravnavanje.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 105, 105/2.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika z dopisom z dne 22. 2. 2015 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe in ga pri tem tudi poučilo, kako naj jih opravi ter ga opozorilo na pravne posledice, če tožbe v predpisanem roku ne bo dopolnil oziroma popravil. Tožnik do izteka roka dne 7. 3. 2016 in tudi do izdaje predmetnega sklepa tožbe ni dopolnil, tako da ta ostaja nerazumljiva in nesposobna za obravnavanje. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 65, 65/1, 66, 66/1. Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica člen 4, 5. ZUS-1 člen 17, 17/5, 30.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - obvezne sestavine tožbe
Tožbeni ugovori glede razumnega odmika in potrebnega soglasja pred gradnjo so po presoji sodišča neutemeljeni. PUP namreč ne prepoveduje gradnje na parcelni meji (kot v konkretnem primeru), saj ne določa minimalnih odmikov od sosednje parcele. Prav tako ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini ali na meji.
Sodišče je v zadevi presodilo, da kljub temu, da tožnik v (izpodbojni) tožbi izrecno ni navedel tožene stranke, je pa v tožbi pravilno navedel izpodbijani akt, ki ga je tožbi tudi priložil in iz katerega jasno izhaja, kdo je tožena stranka, s tem zadostil označitvi tožene stranke po petem odstavku 17. člena ZUS-1. Za opredelitev vsebine konkretnega upravnega spora, po stališču sodišča tudi ni (bila) nujna navedba tožbenega predloga. Kaj tožnik s tožbo zahteva, je namreč mogoče razbrati že iz njene vsebine - tožnik želi odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 23. ZJSRS člen 2, 16, 19.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - občasni neperiodični dohodki
Sodišče ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da gre pri nakazilu Jamstvenega sklada, ki ga je prejel tožnik, za enkratno, torej občasno, neperiodično nakazilo, ki se upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Narava tega prejemka namreč ni sporna, saj je tožnik potrdil, da gre za znesek iz naslova neizplačanih plač, ki ga je prejel kot delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje.
ZMZ člen 15, 15/1, 25, 25/2, 28, 28/1, 28/1-3, 68. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 6, 7, 15c.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - izjemnost subsidiarne zaščite - humanitarna situacija - notranja zaščita - otrokova korist - prosilec iz Ukrajine
Izjemnosti subsidiarne zaščite ne gre razlagati in uporabiti tako, da to avtomatično vedno pomeni, da prosilec samo izjemoma lahko izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito, ker bi bilo treba vse elemente znotraj tega določila razlagati izrazito restriktivno, ampak je bistveno, da pristojni organ na podlagi skrbne, celovite in natančne analize dejstev ugotovi, ali prosilec dejansko potrebuje zaščito zaradi grožnje zoper življenje ali njegovo osebnost zaradi nediskriminatornega nasilja na določenem območju.
Kvantitativni kriteriji so nujno potrebni za začetno analizo stanja, temu pa je potrebno pridružiti še kvalitativne kriterije in v okvir tega spada tudi splošna varnostna situacija, vpliv razseljenosti na humanitarne pogoje za življenje. Kajti tudi humanitarna kriza, ki je neposredna posledica oboroženega spopada lahko ogroža življenje in telesno integriteto vrnjenega prosilca.
Tožena stranka bo morala na podlagi njenega dela dokaznega bremena ugotoviti zadosti konkretizirana dejstva, ki bodo odgovorila na vprašanje, ali je razumno ali ni razumno pričakovati od tožnic, da se nastanita v določenem delu Ukrajine, tako da ne bo utemeljenih razlogov za tveganje, da jima ne bi bilo zagotovljena vsaj osnovna prehrana in higienski pogoji, bivališče, varnost in možnost za izboljšanje teh minimalnih pogojev za preživetje v razumno kratkem roku.