ZUS-1 člen 4, 4/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2, 73, 73/3, 82, 82/2. URS člen 157, 157/2.
plagiatorstvo - mnenje komisije - subsidiarni upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je pritožnik zamudil rok za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, tako ob upoštevanju starejšega stališča sodne prakse o začetku tega roka od takrat, ko je bilo izpodbijano posamično dejanje storjeno, kot tudi ob upoštevanju novejših pomislekov pravne teorije, da začetek tega roka začne teči šele od trenutka seznanjenosti prizadete osebe s takim dejanjem.
Pritožnikova revizija je nedovoljena, saj predhodno ni bila dopuščena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo - za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00031138
ZBPP člen 8, 8-4, 34. ZPP člen 367a, 367a/3. ZUS-1 člen 64, 64/1-4.
upravni spor - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pravni interes - Državno odvetništvo - zavrženje predloga - dopuščena revizija - brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - sestava in vložitev pritožbe - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je po določbi četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti brezplačno pravno pomoč zgolj za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ali pa je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/3, 28, 33, 33/1-1, 33/2. ZS člen 99. ZUreP-2 člen 3, 3/1-7, 245, 245/1, 247.
upravni postopek - pristojnost upravnega sodišča - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - ugotovitvena odločba občinskega organa - zemljiška knjiga - izbris zaznambe - dopustnost tožbe zaradi molka organa - pravni interes - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - opustitev odločanja - pravica do zasebne lastnine
Tožnika sta zatrjevala nezakonitost opustitve dolžnega ravnanja občinskega sveta, da sprejme odločitev o ukiniti statusa javnega dobra. Ker v tem primeru ne gre za razmerje dveh prirejenih subjektov, je edino sodno varstvo pritožnikov pred nezakonitostjo ravnanja oblastnega organa, ki naj bi posegalo v njune človekove pravice, zagotovljeno v upravnem sporu in ne pred sodiščem splošne pristojnosti. Stališče izpodbijanega sklepa, na katerim temelji zavrženje tožbe, je zato napačno.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje - odstranitev prizidka - izdaja začasne odredbe - nastanek težko popravljive škode - zadržanje izvršitve upravnega akta
Tožnika nastanek težko popravljive škode utemeljujeta z dvema argumentoma: da bi odstranitev spornega prizidka posegla v statično stabilnost stavbe, kot tudi v preostale že postavljene oporne zidove in v stabilnost zalednega terena, poleg tega pa naj bi jima bil onemogočen dostop do objekta v katerem bivata; ter da predvidevata, da jima bo v bodoče uspelo legalizirati sporni prizidek, saj naj bi tako rešitev dopuščal sprejeti OPPN. Po presoji Vrhovnega sodišča sta pritožnika z zgoraj povzetimi navedbami z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - VOLITVE
VS00032197
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZVPEP člen 1.
dopuščena revizija - volilna pravica - volitve v Evropski parlament - odvzem volilne pravice - vpis v volilni imenik - omejitev izvrševanja volilne pravice - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico voliti poslanke in poslance v Evropski parlament ne glede na morebitno invalidnost in ne glede na morebitne odločitve sodišč o odvzemu volilne pravice na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VS00031135
URS člen 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. ZPP člen 11, 109, 109/1, 365, 365-2. ZUP člen 22, 22/1.
kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - svoboda izražanja v sodnem postopku
Navedbe v pisni vlogi morajo biti premišljene, usmerjene v kritiko izpodbijane odločbe in niso namenjene osebnemu obračunavanju z avtorjem izpodbijanega akta. Drugače je lahko na glavni obravnavi, kjer je stranka ali njen pooblaščenec lahko izzvana z izjavami nasprotne stranke, prič, izvedencev ali sodnikov, in zato emocionalno reagira in izjavi kaj, kar je lahko opredeljeno kot žalitev. Če torej v vlogi pooblaščenec žali sodišče ali sodnike, to kaže samo na to, da so take navedbe premišljene, in kot v obravnavanem primeru, z edinim namenom sramotenju sodnic in senata. Po presoji Vrhovnega sodišča ima varstvo ugleda sodišča in sodnic posebno težo in predstavlja vrednoto, ki v obravnavanem primeru opravičuje poseg v svobodo govora. Tudi z vidika javnega interesa je poseg v navedeno pravico upravičen in tudi nujen. Meje svobode govora so v javni komunikaciji nemalokrat presežene, ali pa komaj še na meji sprejemljivega. Notar, kot oseba javnega zaupanja in nosilec javnih pooblastil, ki v tem primeru nastopa tudi kot pooblaščenec strank, pa bi se teh meja moral še posebej zavedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032873
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10, 10/2. URS člen 15, 15/5, 39, 39/1. ZPP člen 11, 109, 109/1.
izrek denarne kazni - denarno kaznovanje pooblaščenca - notar - žalitev sodnika - kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev sodišča v vlogi - svoboda izražanja - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - poseg v svobodo izražanja - žaljiva izjava - presežena meja sprejemljive kritike - zavrnitev pritožbe
V okviru 10. člena EKČP je varovana tudi ostra kritika sodnikovega dela, če ni osebno žaljiva ter ne pomeni destruktivnih in v temelju neupravičenih napadov na sodnike.
Sporne navedbe niso v nikakršni funkciji kritike sodbe, ampak so namenjene izključno žaljenju oziroma sramotenju senata in sodnic. Ni jih mogoče opredeliti kot ostro kritiko dela sodnic, temveč so osebno žaljive, saj pravzaprav predstavljajo očitek storitve kaznivega dejanja. S tega vidika pa tudi vse ostale, "nesporne" navedbe, pridobijo v celotnem kontekstu drugačno težo.
V obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati stališča ESČP, da so sprejemljivejše kritične pripombe, ki so dane v pravnem sredstvu in pri katerih gre v bistvu za interno komunikacijo med odvetnikom in pritožbenim sodiščem, ki se ne odvija pred očmi splošne javnosti. Prej nasprotno. Navedbe v reviziji (ali drugi pisni vlogi) morajo biti premišljene, usmerjene v kritiko izpodbijane odločbe in niso namenjene osebnemu obračunavanju z avtorjem izpodbijanega akta. Drugače je lahko na glavni obravnavi, kjer je stranka ali njen pooblaščenec lahko izzvana z izjavami nasprotne stranke, prič, izvedencev ali sodnikov, in zato emocionalno reagira in izjavi kaj, kar je lahko opredeljeno kot žalitev. Če torej v vlogi pooblaščenec žali sodišče ali sodnike, to kaže samo na to, da so take navedbe premišljene, in kot v obravnavanem primeru, z edinim namenom sramotenju sodnic in senata.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima izdajatelj izvršnice v primeru, če zatrjuje nedopustnost izvršbe na podlagi izvršnice, pravico, da na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi zahteva vračilo plačanega zneska od imetnika izvršnice.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2-7, 47, 481, 481/1. ZKme-1 člen 5, 5/3, 100.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031692
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 335, 336, 336/1, 346, 352.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje odškodninske terjatve - preostanek zavarovalne vsote - podrejeni vrstni red terjatve - kdaj začne zastaranje teči - dopuščena revizija
Na tek zastaranja pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega odstavka 18. člena ZOZP nima nobenega vpliva, ker ta ne določa predpostavk za zastaranje, saj so te določene v OZ. Pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve tožeče stranke v primerjavi z neposrednimi oškodovanci je (ob ustreznem ugovoru tožene stranke) relevantno le v zvezi s tem, v kolikšni meri bo zahtevku tožeče stranke ugodeno, pri čemer je preostanek zavarovalne vsote predhodno vprašanje.
družbeni kapital - lastninjenje podjetij - stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - izločitvena pravica na terjatvah - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je dopustilo vprašanje, ki zadeva uveljavljanje izločitvene pravice na (denarni) terjatvi. Prva točka izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila potrjena s sodbo sodišča druge stopnje, sama po sebi ni povsem jasna. Razumeti jo je mogoče bodisi tako, da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi (tožene stranke) do C., d. o. o., bodisi da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o. Ker je denarna terjatev tožene stranke do R., d.o.o. na pravno prednico tožeče stranke ex lege prešla 1. 5. 1998 (10. točka te obrazložitve), izločitvena pravica na terjatvi tožene stranke do C., d. o. o. v času stečajnega postopka nad toženo stranko že pojmovno ni več mogoča. Če pa je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., to s stečajnim postopkom nad toženo stranko nima nobene zveze. Ne glede na to, ali je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi tožene stranke do C., d.o.o. ali pa izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., se v obeh primerih odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje glasi, da izločitvene pravice na denarni terjatvi v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje, ker je ugotovilo, da sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev pravil o javnem naročanju - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev Višjega sodišče v Mariboru v sodbi I Cpg 305/2018, da ni pravne podlage za izrek finančnih popravkov glede na pogodbeno dogovorjeno uporabo Uredbe ES št. 1083/2006, materialno pravno pravilna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določbe o zastaranju odškodninske terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031108
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - začetek stečajnega postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da ni podana protipravnost ravnanja stečajnega sodišča v smislu 26. člena URS.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZSS člen 24, 24/3, 28, 32, 32/2, 32/3, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/4, 34a/5. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti
Načelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje dejstev - materialno procesno pravo - neutemeljena pritožba
Sodišče druge stopnje je utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, ker bo treba ugotavljati dejstva, ki zaradi pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva še niso bila zatrjevana.