Sodišču prve stopnje je tudi pritrditi, da analogna uporaba 9. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, na katero se sklicuje tretji, v obravnavanem primeru ni mogoča. Kot že zgoraj pojasnjeno, in kar pravilno obrazlaga tudi sodišče prve stopnje, so pogoji za odlog izvršbe za vsako stranko in udeleženca določeni posebej - za vsakega opredeljeni v posameznem zakonskem določilu. Ker ne obstaja nepopolnost predpisa, ki določa pogoje za odlog na predlog tretjega, temveč nasprotno pogoji so jasno in določno predpisani, je neutemeljeno zavzemanje pritožbe, da se na podlagi analogije uporabijo predpisi, ki urejajo odlog na predlog dolžnika.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
Če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
pogodbena kazen – navedbe v obravnavanem sporu – tožba – samostojno procesno dejanje – dokazi v drugem sodnem postopku – predmet pogodbe – izročitev stanovanj – zamuda – trditveno in dokazno breme
1. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je pri odločanju upoštevalo le navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tem gospodarskem sporu, čeprav se je slednja med postopkom sklicevala na svoje trditve iz drugega spora (ki se med istima strankama vodi pri istem prvostopnem sodišču).
2. Tožeča stranka, ki je zahtevala plačilo pogodbene kazni, je bila dolžna navesti in dokazati svoje trditve, da so nastopili pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni. Tožena stranka bi se lahko razbremenila plačila pogodbene kazni tako, da bi navedla (in izkazala), da so v stanovanjskih enotah kupci izvajali spremembe prek izvajalca.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073316
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 197. SPZ člen 67, 67/5. SZ-1 člen 9, 9/3, 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti – sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe – verzija – upravnik – pogodba o upravljanju – povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja – izterjava neplačanih stroškov – dejanska etažna lastnina
Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.
aktivna legitimacija - država - lokalna skupnost - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - postopek zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico
Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava. Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik leta 2013 znašel v finančnih in likvidnostnih težavah, da od leta 2010 beleži negativni poslovni izid in zmanjšanje denarnih sredstev ter upad v vseh bilančnih kategorijah, da ima 211 dni blokiran transakcijski račun, poleg tega pa dolžnik že štiri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje. Njegov edini dohodek so bile obresti od (zdaj zarubljenih) depozitov, te pa so bile nižje od stroškov njegovega poslovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto izkazuje verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
poplačilo upnika v premičninski izvršbi - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - izvršilni naslov zoper upnika - ustavitev izvršbe
Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.
Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.
Predmetni pravdni postopek se je zaključil s sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili o svojih stroških, nista pa se dogovorili o stroških stranskega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 159. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki se konča s sodno poravnavo, če ni v poravnavi drugače določeno. To pravilo pa nujno velja tudi za stranskega intervenienta, saj se njegovo upravičenje do povrnitve pravdnih stroškov ravna po enakih merilih, kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
izvedensko mnenje – stroški izdelave izvedenskega mnenja – pravica do nagrade izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - cena storitve
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, izvedenčevo pravico do nagrade mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega pogodbenega prava in ne po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
pravni interes za pritožbo - obstoj stranke - neobstoječa oseba
V času odločanja pritožbenega senata tožena stranka že ni več obstajala. Pritožnica od odločitve zoper neobstoječo osebo ne more več pričakovati nobene koristi, in torej tudi pravne koristi ne.
V kolikor pride do enostranske spremembe splošnih pogojev poslovanja, ki bi pomenile spremembo pogodbenih obveznosti pravdnih strank, takšna enostranska sprememba ne more vplivati na že obstoječa pogodbena razmerja, če ni k temu podala izrecnega soglasja nasprotna stranka. V kolikor takšno soglasje ni doseženo, imajo pri trajnih pogodbenih razmerjih pogodbene stranke pravico uveljavljati odstop od pogodbe v smislu 333. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079328
ZPP člen 14, 337, 337/1. URS člen 39.
svoboda izražanja – čast in dobro ime – zabavni tisk – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – dovoljene novote
39. člen Ustave je treba upoštevati tudi za pisanja t.i. zabavnega tiska. Tudi za zabavni tisk velja, da je treba ločiti pisanje, ki se nanaša na delovanje tožnice kot nastopajoče na TV in zato relativno javne osebe, od pisanja, ki se nanaša na tožnico kot osebo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063073
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.
Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 352, 458/1. ZFPPIPP člen 377.
sprememba firme – izbris iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – pravni naslednik izbrisane družbe – sposobnost biti stranka – pravni interes – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrglo.
ZASP člen 154, 154/1, 156, 157, 157/6, 168, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo fonogramov – obveznost poročanja – tarifa – civilna kazen – DDV – sklepčnost – ustaljena sodna praksa
Tožeča stranka ima v skladu z določili ZASP zoper toženo stranko kot kršiteljico avtorskih pravic nabor različnih zahtevkov, uperjenih v smislu preprečitve nadaljnjih kršitev pravic in odpravo posledic same kršitve. Pritožbene navedbe v ničemer ne odstopajo od navedb pritožnice, do katerih se je pritožbeno sodišče že opredeljevalo v okviru odločanja v citirani zadevi VSL I Cpg 924/2011 in kasnejših številnih odločbah, v katerih je z istimi argumenti utemeljilo nesklepčnost takšnega tožbenega zahtevka. Takšna razlaga ima zato značaj ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, ki je tožeča stranka v dosedanjih številnih postopkih ni uspela izpodbiti.
Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da civilna kazen iz tretjega odstavka 168. člena ZASP nima odškodninske narave. Ne glede na navedeno pa je glede na pritožbene navedbe odločilno, da bi bila tožeča stranka upravičena do nadomestila DDV le pod predpostavko, da bi bila tudi sama zavezana za plačilo DDV od navedenega prejemka. Niti odškodnina za civilni delikt niti civilna kazen pa nista nadomestilo za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato ne gre za prejemek, od katerega bi bila tožeča stranka dolžna plačati DDV v smislu ZDDV.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnik je zamudil 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo, zavrglo na podlagi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP. Kljub temu pa je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je ugotovilo, da je bil odpovedni rok, glede na čas tožnikove zaposlitve, prekratek in da tožniku pripada 46 dnevni odpovedni rok, zato je ugotovilo, da mu je delovno razmerje prenehalo z iztekom tega roka in toženi stranki naložilo, da ga je dolžna za obdobje, ko mu je prenehalo delovno razmerje, do poteka odpovednega roka, ko bi mu po ugotovitvi sodišča prve stopnje moralo prenehati, prijaviti v obvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v matično evidenco ZPIZ. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za meritorno odločanje o trajanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, saj je tožnik zamudil zakonsko določeni rok za vložitev tožbe, zato je tožba tudi v tem delu prepozna in bi jo moralo sodišča prve stopnje tudi v tem delu zavreči.
pravdni stroški – stečajni postopek – prijava stroškovne terjatve v stečaju – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča o glavni stvari, to je s sklepom o zavrženju tožbe. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
ZZK-1 člen 3a, 102, 125a. ZPP člen 205, 205/1-5, 207. ZS člen 83.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - nemožnost oddaje predloga v sistem informatizirane zemljiške knjige - prekinitev postopka zaradi napake aplikacije
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.