Tožnica je skladno s 190. čl. OZ upravičena morebitno preplačilo vrtca terjati o tistega, ki je brez pravnega temelja obogaten na njen račun. Vendar to ni tožena stranka (RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), saj po izpodbijani odločbi ni bila niti prejemnik plačila vrtca, niti zavezanec za plačilo razlike med ceno programa in plačilom vrtca za otroka. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni dolžnik v zvezi z vračilom morebitnega preplačila vrtca za otroka, je njen ugovor pasivne legitimacije utemeljen, zaradi česar je bilo potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
avtorsko pravo – iztožljivost opustitve dolžnosti poročanja o uporabi fonogramov – plačilo nadomestila – civilna kazen – odškodnina za stroške terenske kontrole – uporaba tarife
Določilo 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP sankcionira le tiste uporabnike, ki kolektivnim organizacijam ne pošiljajo sporedov, torej le prireditelje iz prvega odstavka 159. člena ali RTV organizacije iz tretjega odstavka 159. člena. Tožena stranka, ki fonograme predvaja le v svojem lokalu, mednje ne sodi. Zato po tem določilu ne more biti sankcionirana. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Kršitev tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 136, 136/2, 172, 172/3.
plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačane najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
Sodišče prve stopnje pravilno povzema določbo 144. člena ZKP v kateri je opredeljen izraz oškodovanca, zmotno pa je njegovo stališče, ko oškodovancu kot tožilcu takšen status odreka. Kot je namreč pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, lahko s kaznivim dejanjem ponarejanja listin nastane škoda tudi konkretno določeni osebi oziroma je lahko njena osebna ali premoženjska pravica prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Pogoj je, da je iz opisa kaznivega dejanja jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica. Po presoji pritožbenega sodišča je to v opisu dejanja povsem jasno razvidno iz navedbe, da naj bi iz neresnične izjave izhajalo soglasje oškodovanca kot tožilca s prenehanjem delovnega razmerja. S tem je namreč oškodovanec kot tožilec ob pravice, ki mu gredo iz naslova sklenjenega delovnega razmerja (npr. pravice do plačila za delo in drugih prejemkov ter pravic, ki jih sicer podrobneje urejajo Zakon o delovnih razmerjih in drugi zakoni, kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zposlitev
Slabi poslovni rezultati so vodili toženo stranko k ukrepom za zmanjšanje stroškov poslovanja in do odločitve, da reorganizira poslovanje, to pa je storila z ukinitvijo delovnega mesta vodja enote, ki ga je zasedal tožnik. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponujati novih pogodb o zaposlitvi za delovna mesta, ki niso bila na voljo za nedoločen čas, temveč le za določen čas, ali ki niso ustrezala vrsti in stopnji izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.
SZ-1 člen 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 67, 67/1, 67/5.
upravljanje večstanovanjske stavbe - posel izrednega upravljanja - posel rednega upravljanja - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka je z ureditvijo kotlovnice v prostoru kolesarnice spremenila namembnost oziroma rabo skupnega dela večstanovanjske stavbe, zaradi česar je potrebno šteti, da je vzpostavitev kotlovnice in uvedba plinifikacije posel izrednega upravljanja, za katerega zakon zahteva 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
ZPIZ-1 člen 67. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 5, 20.
invalidnost II. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - seštevanje dob - tretja država
Upoštevaje specifiko, ki izhaja iz različnih pravnih ureditev strank meddržavnega sporazuma, so denarna nadomestila (kamor spada tudi delna invalidska pokojnina), ki jih osebe prejemajo v zvezi z invalidnostjo, urejene z nacionalnimi predpisi. Sporazum zato tudi ne ureja pravic in ne pokriva (tako imenovanih kratkoročnih) dajatev na podlagi preostale delovne zmožnosti.
Tožnik, ki je uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino lahko pridobi zgolj pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pod pogoji, določenimi v 67. členu ZPIZ-1, ne more pa ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo na podlagi Sporazuma pridobiti drugih (kratkoročnih) pravic iz invalidskega zavarovanja.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije (prva alineja), zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (druga alineja) ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Tožnik nobenega od teh pogojev za pridobitev pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine ne izpolnjuje, zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
poslovni razlog - vročitev odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku prepozno vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Tožnikovo delovno mesto je bilo ukinjeno z uveljavitvijo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest 1.7.2008, odpoved pa je začela učinkovati z njeno vročitvijo 26. 1. 2009, zato je bila odpoved podana po poteku roka iz šestega odstavka 88.člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
leasing pogodba - odpoved leasing pogodbe- predmet leasinga
Leasingodajalec ima pravico in ne dolžnost predmet leasinga prodati. Stališče sodišča prve stopnje, da ima leasingodajalec pravico izbire, je zato pravilno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina
Tožeča stranka je toženo stranko obvestila, da je ne bo na delo. Zato niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 4. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej da delavec o svoji odsotnosti ni obvestil delodajalca, pa bi to moral in mogel storiti.
Odškodnina po 118. členu ZDR ne zahteva zatrjevanja in dokazovanja vseh elementov odškodninskega delikta, saj tudi ne predstavlja odškodnine v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu in s tem za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, niti odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi morebitnih protipravnih ravnanj delodajalca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo zaradi tega, ker ne pride do reintegracije delavca.
Za pogoje pobotanja se štejejo tudi likvidnost, izterljivost in zapadlost terjatve (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ), pri čemer v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča vsi ti pogoji niso izpolnjeni, saj je bila upnikova terjatev, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, zarubljena v drugi izvršilni zadevi (In 1), ki se vodi med P.S. kot upnikom in družbo K. d.o.o. kot dolžnikom.
ZPIZ-1 člen 8, 187, 187/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
starostna pokojnina - sorazmerni del - trajanje delovne dobe - zavarovalna doba - delovna knjižica - javna listina
Časa obveznega služenja vojaškega roka, v katerem tožnik (ki nima državljanstva RS) ni bil v zavarovanju pri toženi stranki in za katerega niso bili niti obračunani niti plačani prispevki, ni mogoče upoštevati kot zavarovalno dobo. Zato je tožena stranka tožniku sorazmerni del starostne pokojnine utemeljeno odmerila zgolj glede na ugotovljeno pokojninsko dobe v Sloveniji.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/1, 15/1-6, 15/2, 18, 18/1, 30, 33. ZMEPIZ člen 45.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti - družbeništvo zasebne družbe - izvzem iz zavarovanja - lastnik zasebnega podjetja
Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana, ko tožnica ni bila več vključena v obvezno zavarovanje po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1, niti na katerikoli drugi podlagi, je pa bila ena od dveh družbenikov zasebne družbe in oseba, pooblaščena za zastopanje zasebne družbe, in je bila od določenega dne dalje edina družbenica in edina oseba, pooblaščena za zastopanje v drugi zasebni družbi. Samo zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, kakor to določa drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožnica nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, ni utemeljen.
invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije - datum nastanka invalidnosti
Pred sedaj obravnavanim invalidskim postopkom, v katerem je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, je bil tožnik z odločbo toženca razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami s polnim delovnim časom. Ta odločba je postala pravnomočna, zato tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti razvrščen v I. kategorijo invalidnosti pred pravnomočnostjo te odločbe, niti od tega dne ne bi mogel pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker bi prišlo do nedopustnega posega v pravnomočno odločbo. Pravnomočna odločba se lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pod pogoji, ki jih določa zakon. V rednem postopku pa se nove pravice priznajo na podlagi dejstev ugotovljenih v novem postopku od dneva, ko so takšna relevantna dejstva ugotovljena ali izkazana v medicinski dokumentaciji.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 118, 118/1. KZ-1 člen 209. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza - kaznivo dejanje ponevrbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - materialno procesno vodstvo
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela skladiščnika na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zaradi očitane kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, ki ga stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika, ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožniku je tožena stranka v izredni odpovedi očitala protipravno odsvojitev svedra, last njenega naročnika in istočasno ugotovila, da je zaradi storjene kršitve v tožnika izgubila zaupanje do te mere, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja, niti do izteka odpovednega roka. Pri tožniku je manjkala zavest o protipravni prilastitvi svedra, zato ta znak kaznivega dejanja ni podan, kar pomeni, da ni bil izpolnjen razlog iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
V skladu s sodno prakso se kot kriteriji za odmero odškodnine po 118. členu ZDR upoštevajo predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegova starost, delovna doba, poklic, druge osebne okoliščine, eventualno prejemanje nadomestila in podobno. V okviru odprtega sojenja je sodišče dolžno ugotoviti vse te okoliščine tudi v primeru, če delavec ne predlaga sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa se zanjo odloči na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR. Sodišče prve stopnje v predmetnem sporu glede sodne razveze ni zaslišalo tožnika, tožena stranka ni navedla razlogov, zaradi katerih predlaga razvezo pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje pa je samo zaključilo, da je toženka izgubila zaupanje v delo tožnika, da ravnanja tožnika kvarijo poslovni ugled in ogrožajo njene posle. Izpodbijana sodba glede zavrnitve odločitve o reintegraciji tožnika in o višini odškodnine nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožnik.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 96/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - datum prenehanja delovnega razmerja
V obdobju treh mesecev je število delavcev, katerim je tožena stranka redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, doseglo prag iz drugega odstavka 96. člena ZDR, torej 20 ali več delavcev v obdobju treh mesecev, zaradi česar je šlo za večje število delavcev. Zato so izpodbijane odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonite, ker tožena stranka ni upoštevala določb 96. do 101. člena ZDR in ni izvedla postopka kolektivnega odpusta. Tožena stranka bi namreč morala sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, o tem obvestiti sindikat, zavod za zaposlovanje ter sprejeti kriterije, na podlagi katerih bi določila, kateri so tisti delavci, ki jim bo delovno razmerje odpovedano.
Če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja, lahko na podlagi 118. člena ZDR, na predlog delavca ali upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, delavcu za to obdobje prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja in določi ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač, izplačanih delavcu v zadnjih treh mesecih. Sodišče prve stopnje lahko pogodbo o zaposlitvi razveže znotraj tega obdobja, ter s tem ne krši načela dispozitivnosti. Dejstvo, da so tožniki prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarno nadomestilo, ni pravno odločilen razlog za to, da se to obdobje skrajša. Zato je potrebno pogodbe o zaposlitvi tožnikov razvezati z dnem odločitve sodišča prve stopnje in ne z dnem poteka odpovednih rokov. Ustaljena sodna praksa delovnih sodišč namreč delavcem priznava delovno razmerje do dneva odločitve sodišča prve stopnje, razen če obstajajo nekatere okoliščine, ki utemeljujejo drugačno odločitev (npr. če delavec po nezakonitem prenehanju pridobi status samostojnega podjetnika ter mu iz tega razloga ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje).
Na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo odločeno, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji obračunati in izplačati izgubo na mesečnih plačah, stimulaciji, božičnici in trinajsti plači) je bila tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Tožena stranka tožnice ni pozvala nazaj na delo v skladu s pravnomočno sodbo, tožnica pa v skladu s 231. členom ZIZ ni podala predloga za izvršbo. Zato je tožnica upravičena do razlike v plači le do dneva izvršljivosti sodbe. Če delavec ne predlaga izvršitve pravnomočne sodbe v šestmesečnem roku iz 231. člena ZIZ, s tem izgubi pravico do uveljavitve delovnega razmerja. Pravica do izplačila razlike v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja je vezana na obstoj delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, tožnica ni upravičena do razlike v plači po izvršljivosti sodbe.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno mnenje
Iz same razvrstitve nagrad za izvedensko mnenje (na manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno) je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je dana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za preučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljenje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. Navedeno v konkretnem primeru ne izhaja niti iz pisnega izvedenskega mnenja niti iz stroškovnika. Zato je vsak izvedenec za pisno izdelavo izvida in mnenja upravičen do nagrade na podlagi 2. točke 1. odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja.
pravdni postopek - stečajni postopek - priznanje terjatve v stečajnem postopku - izvršilni naslov - prenehal pravni interes za pravdo - res iudicata - pravdni stroški
V stečajnem postopku terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov tega postopka že priznana, kar pomeni, da ima tožeča stranka za plačilo pravdnih stroškov že izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko izposlovala plačilo stroškov. Ponovno odločanje o istem ni dopustno.