fonogram – uporaba tarife – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del – razlaga skupnega sporazuma – DDV – zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – stroški kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic – pravdni stroški – fotokopije
Sodišče je na skupni sporazum vezano. T 2005 sama odkazuje na skupni sporazum, če je sklenjen. Ker je bil ta sprejet (SS 2006) in velja od leta 2006, velja tarifa iz tega sporazuma.
Terenskih kontrol tožeča stranka ni izvajala zato, ker je tožena stranka javno priobčevala fonograme, pač pa zato, ker je to njena zakonska obveznost. Nadzor bi tožeča stranka morala opravljati tudi, če bi bilo kršilcev zelo malo, ali pa nobenega. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava, češ da je predmetni zahtevek (stroški, ki tožeči stranki nastajajo z odkrivanjem kršilcev) odškodninski zahtevek, glede na navedeno ni podana.
Pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po 1b točki t. št. 6000 do 100 strani kopij stranka nosi sama.
Tožnici ni mogoče očitati, da je stroške izvedbe naroka za glavno obravnavo povzročila po svoji krivdi, ker se ni odpovedala glavni obravnavi, ker se je pokazalo, da je med strankama sporna samo uporaba prava, ali še več, da je s takšnim ravnanjem zlorabila svoje pravice.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 136, 136/2, 172, 172/3.
plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačane najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 136, 136/2, 172, 172/3.
plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačane najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
invalidska pokojnina - zavrženje pritožbe - pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - procesna sposobnost - procesna predpostavka
Tožniku je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je že postal pravnomočen, deloma odvzeta poslovna sposobnost in sicer v delu za zastopanje pred sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. V obravnavani zadevi je tožnik sam vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav ima po odločbi Centra za socialno delo postavljenega skrbnika. Ker tožnik za zastopanje pred sodnimi postopki nima procesne sposobnosti, je tožnikovo pritožbo potrebno kot nedovoljeno zavreči (351. člen v zvezi s 352. in 3. odstavkom 343. člena ZPP).
Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti jasna, nedvoumna in nepogojna. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da ta pogoj v konkretni zadevi nikakor ni bil izpolnjen, saj je tožena stranka ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka hkrati tudi navedla, da zaradi slabih ekonomskih razlogov, v katerih živi njena družina, "prepoznanega" dolga v višini 80.033,00 EUR ni pripravljena vrniti naenkrat, zato predlaga v tem delu poravnalno rešitev zadeve.
Tožnik je kot neizbrani kandidat zoper toženo stranko vložil tožbo (zaradi nezakonite izbire) po izteku 30-dnevnega roka iz določbe 5. odstavka 204. člena ZDR. Po tej določbi lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, zahteva v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.
vračilo stroškov izobraževanja - vojska - javni uslužbenci - mirovanje pravic - dogovor - mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - suspenz
Tožnica se je kot javna uslužbenka s predstojnikom dogovorila za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato bi lahko za ta čas sklenila delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pa pomeni, da je njena pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo.
Tožnici je v času mirovanja mirovala tudi pravica do izobraževanja v interesu delodajalca oz. pravica do kandidiranja po 101. členu ZJU. Gre za pravice in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela in s tem posledično mirujejo. Tako tožnica ni imela zagotovljeno, da se bo ponovno razporedila na dolžnost, ki jo je opravljala pred mirovanjem oz., ko se bo vrnila. Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo šolnine za študij ni utemeljen.
ZUP/56 člen 123. ZOR člen 154, 154/1, 158. OZ člen 131, 135. ZPIZ-1 člen 276, 277.
zakonske zamudne obresti - pravica do predčasne pokojnine - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - protipravno ravnanje - krivda - malomarnost
Opustitev odmere predčasne pokojnine brez zmanjšanja po uradni dolžnosti ne predstavlja protipravnega ravnanja v smislu odškodninskega delikta. Pri velikem številu zavarovancev in uživalcev pokojnin ter drugih pravic iz zavarovanja tožena stranka ni ravnala malomarno, ko ni za vsakega predčasno upokojenega zavarovanca preverila, kdaj je dopolnil določeno starost in s tem pogoje za ponovno odmero pokojninske dajatve zaradi odpada njenega zmanjševanja. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od izplačane glavnice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - sodna razveza - odmera višine odškodnine - direktor
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu kreativni direktor po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ker je ugotovila, da je tožnik zaposleni na ministrstvu poštno poslal zlato ogrlico in zapestnico večje vrednosti z namenom, da se pridobijo oziroma ohranijo posli. Ker zagovora tožnika ni bilo, se je delodajalec z razlogi za izredno odpoved seznanil takrat, ko je zvedel za kršitev, ki je predmet izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To je bilo v konkretnem primeru takrat, ko se je direktor tožene stranke seznanil z vsebino anonimnega pisma, v katerem je bilo opisano ravnanje tožnika v zvezi z izročitvijo darila večje vrednosti delavki ministrstva. Zato bi moral tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje do dne, ko se je iztekel 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi, kar je tožena stranka zamudila rok za podajo izredne odpovedi (2. odstavek 110. člena ZDR), je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Način odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedni razlog ni v nobeni zvezi s posledicami odpovedi reintegraciji, zato ni kriterij, ki bi utemeljeval odškodnino po 118. členu ZDR. Zlasti pa odškodnina namesto reintegracije ne zajema nepremoženjske škode zaradi prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo psihično stanje in prizadetost zaradi podane odpovedi nista kriterija, ki bi ju bilo mogoče upoštevati pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 136, 136/2, 172, 172/3.
plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačila najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
URS člen 22. ZPP člen 7, 7/1, 142, 142/7, 261, 261/1.
izvajanje dokazov – dokazni predlog – zaslišanje strank – enako varstvo pravic – vročanje vabila na zaslišanje – vročanje pooblaščencu
Stališče, da bi morala biti nasprotna stranka zaslišana že neposredno na podlagi 22. člena URS, je zmotno. Sodišče v pravdnem postopku dokazov (razen v zakonsko izrecno predvidenih primerih - glej drugi odstavek 7. člena ZPP - za kar pa v konkretni zadevi ne gre) ne izvaja po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih določb, ampak le na podlagi ustreznih (to je določnih in hkrati vsebinsko prepričljivo obrazloženih) dokaznih predlogov pravdnih strank.
S tem, ko si torej stranka v pravdnem postopku postavi pooblaščenca, pristane na to, da se bodo le-temu zanjo s strani sodišča pošiljala pisanja (torej tudi vabila).
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/1, 15/1-6, 15/2, 18, 18/1, 30, 33. ZMEPIZ člen 45.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti - družbeništvo zasebne družbe - izvzem iz zavarovanja - lastnik zasebnega podjetja
Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana, ko tožnica ni bila več vključena v obvezno zavarovanje po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1, niti na katerikoli drugi podlagi, je pa bila ena od dveh družbenikov zasebne družbe in oseba, pooblaščena za zastopanje zasebne družbe, in je bila od določenega dne dalje edina družbenica in edina oseba, pooblaščena za zastopanje v drugi zasebni družbi. Samo zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, kakor to določa drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožnica nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, ni utemeljen.
invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije - datum nastanka invalidnosti
Pred sedaj obravnavanim invalidskim postopkom, v katerem je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, je bil tožnik z odločbo toženca razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami s polnim delovnim časom. Ta odločba je postala pravnomočna, zato tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti razvrščen v I. kategorijo invalidnosti pred pravnomočnostjo te odločbe, niti od tega dne ne bi mogel pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker bi prišlo do nedopustnega posega v pravnomočno odločbo. Pravnomočna odločba se lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pod pogoji, ki jih določa zakon. V rednem postopku pa se nove pravice priznajo na podlagi dejstev ugotovljenih v novem postopku od dneva, ko so takšna relevantna dejstva ugotovljena ali izkazana v medicinski dokumentaciji.
delovni invalid II. kategorije - nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - višina nadomestila
V prehodni določbi 397. člena ZPIZ-1 je določeno, da uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 1. 1. 2003, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po navedenem datumu. Pravice iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 se namreč pridobijo in odmerjajo le v primeru nastanka nove invalidnosti, kar pa v obravnavanem primeru ni podano. V konkretnem primeru je do ponovnega odločanja o denarnem nadomestilu zaradi dela s skrajšanim delovnim časom prišlo izključno iz razloga, ker uživalcu pravnomočno že priznanega nadomestila ta dajatev v času čakanja na delo doma ni pripadala. Kot uživalcu nadomestila zaradi dela v skrajšanem delovnem času pa mu je bila dajatev v letu 2003 priznana in odmerjena po 131. členu ZPIZ-92, ker je bilo že tedaj ugotovljeno, da je bil tožnik prijavljen in zavarovan na temelju 8. člena ZPIZ-92, kar ustreza 13. členu ZPIZ-1, torej na podlagi delovnega razmerja.
poslovni razlog - vročitev odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku prepozno vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Tožnikovo delovno mesto je bilo ukinjeno z uveljavitvijo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest 1.7.2008, odpoved pa je začela učinkovati z njeno vročitvijo 26. 1. 2009, zato je bila odpoved podana po poteku roka iz šestega odstavka 88.člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPP člen 151. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9.
pravdni stroški - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - osebni pregled pri sodnem izvedencu - kilometrina - javni prevoz
V skladu s 151. členom ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi sodnega postopka. Med te stroške seveda štejejo tudi potni stroški stranke za prihod na obravnavo in osebni pregled pri sodnem izvedencu. Vendar pa o njih ni mogoče odločati po ZOdvT, temveč ob uporabi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
SZ-1 člen 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 67, 67/1, 67/5.
upravljanje večstanovanjske stavbe - posel izrednega upravljanja - posel rednega upravljanja - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka je z ureditvijo kotlovnice v prostoru kolesarnice spremenila namembnost oziroma rabo skupnega dela večstanovanjske stavbe, zaradi česar je potrebno šteti, da je vzpostavitev kotlovnice in uvedba plinifikacije posel izrednega upravljanja, za katerega zakon zahteva 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - odobritev zdravljenja - Parkinsonova bolezen
Pri izkazani Parkinsovi bolezni, ki je nevrovegetativne narave in se učinkovito zdravi predvsem s tabletami, degenerativnih spremembah na hrbtenici, brez pomembnejšega nevrološkega deficita ter kardiovaskolarnih težavah, ne gre za nobeno od bolezenskih stanj iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bi bilo indicirano zdraviliško zdravljenje v naravnem zdravilišču na stacionaren način. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odobritev zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.