Na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo odločeno, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji obračunati in izplačati izgubo na mesečnih plačah, stimulaciji, božičnici in trinajsti plači) je bila tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Tožena stranka tožnice ni pozvala nazaj na delo v skladu s pravnomočno sodbo, tožnica pa v skladu s 231. členom ZIZ ni podala predloga za izvršbo. Zato je tožnica upravičena do razlike v plači le do dneva izvršljivosti sodbe. Če delavec ne predlaga izvršitve pravnomočne sodbe v šestmesečnem roku iz 231. člena ZIZ, s tem izgubi pravico do uveljavitve delovnega razmerja. Pravica do izplačila razlike v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja je vezana na obstoj delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, tožnica ni upravičena do razlike v plači po izvršljivosti sodbe.
ZPP člen 4, 4/1, 214, 214/1, 286, 454, 454/2, 488.
nesporno dejansko stanje - glavna obravnava - načelo neposrednosti - listinski dokazi - redni postopek - spor majhne vrednosti - dokazovanje
V smislu pooblastil iz 488. člena ZPP lahko sodišče svojo odločitev opre le na med pravdnima strankama nesporno dejansko podlago, ki izključuje potrebo po dokazovanju. Sodišče na podlagi 488. člena ZPP zato nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze. V tem smislu se položaj sodišča po 488. členu ZPP razlikuje od položaja v primeru spora majhne vrednosti (drugi odstavek 454. člena ZPP) v katerem je takšno pooblastilo sodišču izrecno podano.
vračilo stroškov izobraževanja - vojska - javni uslužbenci - mirovanje pravic - dogovor - mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - suspenz
Tožnica se je kot javna uslužbenka s predstojnikom dogovorila za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato bi lahko za ta čas sklenila delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pa pomeni, da je njena pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo.
Tožnici je v času mirovanja mirovala tudi pravica do izobraževanja v interesu delodajalca oz. pravica do kandidiranja po 101. členu ZJU. Gre za pravice in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela in s tem posledično mirujejo. Tako tožnica ni imela zagotovljeno, da se bo ponovno razporedila na dolžnost, ki jo je opravljala pred mirovanjem oz., ko se bo vrnila. Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo šolnine za študij ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno mnenje
Iz same razvrstitve nagrad za izvedensko mnenje (na manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno) je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je dana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za preučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljenje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. Navedeno v konkretnem primeru ne izhaja niti iz pisnega izvedenskega mnenja niti iz stroškovnika. Zato je vsak izvedenec za pisno izdelavo izvida in mnenja upravičen do nagrade na podlagi 2. točke 1. odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja.
fonogram – uporaba tarife – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del – razlaga skupnega sporazuma – DDV – zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – stroški kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic – pravdni stroški – fotokopije
Sodišče je na skupni sporazum vezano. T 2005 sama odkazuje na skupni sporazum, če je sklenjen. Ker je bil ta sprejet (SS 2006) in velja od leta 2006, velja tarifa iz tega sporazuma.
Terenskih kontrol tožeča stranka ni izvajala zato, ker je tožena stranka javno priobčevala fonograme, pač pa zato, ker je to njena zakonska obveznost. Nadzor bi tožeča stranka morala opravljati tudi, če bi bilo kršilcev zelo malo, ali pa nobenega. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava, češ da je predmetni zahtevek (stroški, ki tožeči stranki nastajajo z odkrivanjem kršilcev) odškodninski zahtevek, glede na navedeno ni podana.
Pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po 1b točki t. št. 6000 do 100 strani kopij stranka nosi sama.
poslovni razlog - vročitev odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku prepozno vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Tožnikovo delovno mesto je bilo ukinjeno z uveljavitvijo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest 1.7.2008, odpoved pa je začela učinkovati z njeno vročitvijo 26. 1. 2009, zato je bila odpoved podana po poteku roka iz šestega odstavka 88.člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
vrnitev prostorov v posest - lastninska tožba - rei vindicatio - prenehanje vznemirjanj (actio negatoria)
Tožeča stranka je v tožbenih navedbah jasno navedla, da od tožene stranke zahteva, da ji vrne v posest prostore, ki so njena last in jih tožena zaseda brez pravnega naslova ter da s tem vlaga vrnitveni zahtevek skladno z 92.členom SPZ oziroma lastninsko tožbo (rei vindicatio), ker je zatrjevala, da je lastnica nepremičnin, ki jih brez pravnega naslova zaseda tožena stranka in je neposredni posestnik stvari. Hkrati je tožeča stranka vložila še tožbo na prenehanje vznemirjanja (actio negatoria) z ustreznim tožbenim zahtevkom po 99. členu SPZ in gre pri tej tožbi za varstvo lastnika v primeru, da ga kdo drug ovira pri izvrševanju lastninske pravice, vendar pri tem vznemirjanju ne gre za odvzem stvari.
Že sodna praksa je zavzela stališče, da v določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, ostra razmejitev med njima včasih niti ni možna, še posebej, ker se s tožbo zahteva tako vrnitev stvari kot takojšnja prepoved vseh (sedanjih) in bodočih posegov v nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodilo, da ugodi vrnitvenemu zahtevku po 92.členu SPZ in je zato zavrnilo zahtevek na prepoved vznemirjanja, čeprav bi, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo, smelo ugoditi obema zahtevkoma.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovedi
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi več kršitev pogodbenih obveznosti. Med drugim mu je očitala, da šola, katere vodja je bil tožnik, ni pisno obveščala imetnikov licenc o preteku dovoljenj 60 dni pred potekom licenc. Takšna formulacija v pisni obdolžitvi in v izredni odpovedi ne omogoča preizkusa pravočasnosti podane odpovedi glede te kršitve. Očitek je nekonkretiziran, saj ni navedeno, katerih delavcev tožene stranke tožnik ni pravočasno pisno obvestil o preteku dovoljenj 60 dni pred pretekom licenc. Že to zadostuje za ugotovitev, da je izredna odpoved v tem delu nezakonita.
SZ-1 člen 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 67, 67/1, 67/5.
upravljanje večstanovanjske stavbe - posel izrednega upravljanja - posel rednega upravljanja - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka je z ureditvijo kotlovnice v prostoru kolesarnice spremenila namembnost oziroma rabo skupnega dela večstanovanjske stavbe, zaradi česar je potrebno šteti, da je vzpostavitev kotlovnice in uvedba plinifikacije posel izrednega upravljanja, za katerega zakon zahteva 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
Iz dokaznega postopka izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročena. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni postavilo izvedenca grafologa, saj je zaslišani poštni uslužbenec povedal, da se je tožena stranka podpisovala različno, tako da mnenje izvedenca grafologa ne bi prispevalo k pravilni rešitvi spornega vprašanja. Zato predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
V I. kategorijo invalidnosti se v skladu s 1. alineo 1. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Pri tožniku ne obstaja takšno zdravstveno stanje, zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni invalid II. stopnje kategorije invalidnosti oz. kot invalid III. kategorije invalidnosti na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil 63 let, zato tudi ni pridobil pravice do invalidske pokojnine.
avtorsko pravo – iztožljivost opustitve dolžnosti poročanja o uporabi fonogramov – plačilo nadomestila – civilna kazen – odškodnina za stroške terenske kontrole – uporaba tarife
Določilo 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP sankcionira le tiste uporabnike, ki kolektivnim organizacijam ne pošiljajo sporedov, torej le prireditelje iz prvega odstavka 159. člena ali RTV organizacije iz tretjega odstavka 159. člena. Tožena stranka, ki fonograme predvaja le v svojem lokalu, mednje ne sodi. Zato po tem določilu ne more biti sankcionirana. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Kršitev tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 96/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - datum prenehanja delovnega razmerja
V obdobju treh mesecev je število delavcev, katerim je tožena stranka redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, doseglo prag iz drugega odstavka 96. člena ZDR, torej 20 ali več delavcev v obdobju treh mesecev, zaradi česar je šlo za večje število delavcev. Zato so izpodbijane odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonite, ker tožena stranka ni upoštevala določb 96. do 101. člena ZDR in ni izvedla postopka kolektivnega odpusta. Tožena stranka bi namreč morala sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, o tem obvestiti sindikat, zavod za zaposlovanje ter sprejeti kriterije, na podlagi katerih bi določila, kateri so tisti delavci, ki jim bo delovno razmerje odpovedano.
Če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja, lahko na podlagi 118. člena ZDR, na predlog delavca ali upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, delavcu za to obdobje prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja in določi ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač, izplačanih delavcu v zadnjih treh mesecih. Sodišče prve stopnje lahko pogodbo o zaposlitvi razveže znotraj tega obdobja, ter s tem ne krši načela dispozitivnosti. Dejstvo, da so tožniki prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarno nadomestilo, ni pravno odločilen razlog za to, da se to obdobje skrajša. Zato je potrebno pogodbe o zaposlitvi tožnikov razvezati z dnem odločitve sodišča prve stopnje in ne z dnem poteka odpovednih rokov. Ustaljena sodna praksa delovnih sodišč namreč delavcem priznava delovno razmerje do dneva odločitve sodišča prve stopnje, razen če obstajajo nekatere okoliščine, ki utemeljujejo drugačno odločitev (npr. če delavec po nezakonitem prenehanju pridobi status samostojnega podjetnika ter mu iz tega razloga ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje).
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 76, 79, 80. ZSV člen 51. Ustava RS člen 19.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – nadzorovana obravnava v domačem okolju – mnenje socialno varstvenega zavoda – prostorske in strokovne zmožnosti zavoda – dolžnost družbe, da zagotovi institucionalno varstvo
Zakon o socialnem varstvu nalaga družbi, da zagotovi institucionalno varstvo, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu Zakona o socialnem varstvu izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Dolžnost sodišča je, da, ko je treba osebi tako varstvo zagotoviti (kot v konkretnem primeru), skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialni varstveni zavod tako obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje nasprotni udeleženec, nudi. Ob tem mora upoštevati tudi prostorske in strokovne zmožnosti, vendar pa v takem primeru, kot je konkreten, ko se na prostorske in tudi strokovne nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oz. domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče, in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv (prim. sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2.8.2010 in sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013).
ZPP člen 323, 323/3, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
vročitev sodne odločbe – vročitev elaboratov – sestavni del sklepa – pravica do pravnega sredstva – kršitev pravice do obravnavanja
Z vročitvijo odločbe brez elaboratov, ki sta njen sestavni del, je udeleženkama postopka onemogočeno njeno obravnavanje. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev postopka in kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.
pravdni stroški – povod za tožbo – okoliščine konkretnega primera - opomin
Presoja tega, ali je toženec dal povod za tožbo, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Zgolj s sklicevanjem na stališče sklepa II Cp 2424/2009, da izostanek tožnikovega opomina tožencu pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo, še ne pomeni, da je bil tudi v obravnavanem primeru potreben opomin.
rubež premičnin - ugovor tretjega - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Tretja je v konkretnem primeru trdila le, da je lastnica stanovanja na naslovu rubeža, ter da dolžnik na tem naslovu ne živi. Ni pa trdila, da dolžnik na tem naslovu nima nobenih premičnih stvari, kar pomeni, da zatrjevanje lastništva stanovanja ne predstavlja verjetnega izkaza pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo.
vračunanje daril v dedni delež – načelo denarnega nominalizma – določitev vrednosti darila
Sodišče je ugotovilo, da je toženka od matere prejela denar v vrednosti ene krave, torej ne krave. Ker velja načelo denarnega nominalizma, je sodišče prve stopnje s tem, ko je na podlagi 52. člena ZD ugotavljalo vrednost krave ob zapustničini smrti, zmotno uporabilo materialno pravo. Toženki se v dedni delež vračuna tisto število denarnih enot, kot jih je prejela.
Vsebinsko nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne vpliva na pravico izvedenca do nagrade za opravila, potrebna za njegovo izdelavo. Če stranka meni, da izvedenec ni pojasnil določene okoliščine ali da so njegovi zaključki napačni, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka (prav tako v pritožbi zoper končno odločitev, če njene upravičene pripombe niso bile upoštevane, ali če so izvedenčevi zaključki napačni). Ni pa to razlog, da izvedenec ne bil upravičen do nagrade, ki mu gre za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja. Izvedenec je namreč s strani sodišča zadano nalogo opravil. To pa je temelj za prisoditev nagrade.