solastnina - motenje posesti – ekonomski interes – dokazna ocena
Ekonomski interes tožnika je v tem, da uporablja lastno posteljo in svojo posodo (trdi namreč, da zaradi ravnanja toženke ne more spati tam, kjer je spal prej, in ne more jesti tako, kot je jedel prej). Ekonomski interes (tožnika) za posestno varstvo je torej treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov (toženke) v obstoječe posestno stanje.
Sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži obseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari, ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če iz same stvari ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju določenih oseb. Podobno, obrnjena situacija, kjer stvar sama po sebi je nevarna, vendar se jo da nevtralizirati z ustrezno pazljivostjo, prav tako ne ustreza pravnemu standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost.
stvarna napaka – pravice kupca – povračilo stroškov odprave napake - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zahteva za odpravo napake – vedenje za napako
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za povračilo stroškov odprave napak na avtomobilu pravilno zavrnilo, saj tožnik od tožene stranke kot komisionarja ni zahteval odprave napake in ji za to ni dal na voljo primernega dodatnega roka, niti ni iz toženkinega ravnanja jasno izhajalo, da ta v dodatnem roku napake ne bo odpravila.
Tožeča stranka navedb o tem, da je prodajalec – komisionar za napako na avtomobilu vedel in mu je vedoma prodal avtomobil z napako, v postopku ni podala, prav tako ne trditev, da prodajalcu napaka ni mogla ostati neznana, zato tudi pritožbene navedbe, da je tožniku tožeča stranka zatrjevala, da avtomobil deluje brezhibno, niso relevantne.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 65, 68. ZPP člen 226, 226/2.
preizkus terjatev – verjetnost obstoja terjatve – prerekanje terjatve – listine v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, ravnalo po pravilih iz 68. člena ZFPPIPP, ki določajo, katere trditve in dokaze lahko ter katera dokazna pravila in domneve mora sodišče pri presoji upoštevati. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ob (dokaj skopih) pojasnilih upravitelja o razlogih za neobstoj prerekani terjatev, upravitelju v primerih, ko je trdil, da je bila terjatev plačana, kot nevtralni osebi v tem postopku, verjelo.
Upnika sta vložila prijavi po odvetniku, priložila sta dokazila o obstoju terjatev, vendar so ta dokazila pomanjkljiva (v tujem jeziku). Ker so bila dokazila predložena, vendar niso bila v slovenskem jeziku, ne izkazujejo dolžniško upniškega razmerja. Sodišče prve stopnje je zato napačno odločilo, da navedbe obeh upnikov v prijavi zadoščajo za podelitev verjetnosti terjatvam.
pravdni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – načelo uspeha - čas odločanja o pravdnih stroških
Prvostopenjsko sodišče je priznalo nagrado pooblaščencu za postopek zaradi insolventnosti po tar. št. 3431 ZOdvT, ki pa je dolžnik ni uveljavljal. S tem je prekršilo osnovno načelo iz prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
sodni penali - postopek določitve sodnih penalov - postopek izterjave sodnih penalov - zmanjšanje višine sodnih penalov
Iz konteksta zakona izhaja, da sta si postopek določitve sodnih penalov in postopek izterjave sodnih penalov prirejena ter da sta oba predlagalna postopka.
Dolžnik bi lahko zahteval zmanjšanje sodnih penalov samo v postopku, v katerem so bili le-ti določeni, nikakor pa ne v postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku bi lahko morebiti predlagal le odlog izvršbe, če bi v predhodnem postopku predlagal zmanjšanje višine sodnih penalov.
rubež premičnin - ugovor tretjega - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Tretja je v konkretnem primeru trdila le, da je lastnica stanovanja na naslovu rubeža, ter da dolžnik na tem naslovu ne živi. Ni pa trdila, da dolžnik na tem naslovu nima nobenih premičnih stvari, kar pomeni, da zatrjevanje lastništva stanovanja ne predstavlja verjetnega izkaza pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo.
OZ člen 1035, 1037. ZJN-2 člen 4, 4/6. ZPP člen 212. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika z izvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5.
gradbena pogodba – nakazilo – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – ugovori nakazanca – podizvajalec
Tožena stranka, ki ni podpisala asignacijske pogodbe, nakazila ni sprejela že s podpisom gradbene pogodbe. S podpisom gradbene pogodbe sta stranki le dopustili možnost, da bodo izvedena neposredna plačila tožeči stranki na podlagi asignacijskih pogodb, če in ko bodo izpolnjeni pogoji.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
razžalitev dobrega imena in časti – pasivna legitimacija – spletni novičarski portal – odgovorni urednik – izdajatelj medija – lastnik izdajatelja medija
Za objavljene vsebine odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija, pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079869
ZD člen 2, 123. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 328.
pisna pomota – popravni sklep – obseg zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – darilo zapustnika – življenjsko zavarovanje – upravičenec do zavarovalnine – pogrebni stroški – dolg zapuščine
V izreku izpodbijane sodbe je parcela označena z napačno številko, kar predstavlja zgolj pisno pomoto, ki jo lahko sodišče kadarkoli odpravi z ustreznim popravnim sklepom in ne onemogoča pritožbenega preizkusa sodbe, saj je ugotovitev, da tudi ta nepremičnina spada v zapuščino, že pravnomočna.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vsebine sklenjene pogodbe o življenjskem zavarovanju zapustnika, zato je relevantno dejansko stanje glede obsega zapuščine ostalo nerazjasnjeno. Če je toženka res edina upravičenka do zavarovalnine, potem gre za neodplačno razpolaganje zapustnika v njeno korist in s tem za njeno posebno premoženje.
Sam obstoj izvenzakonske skupnosti ne more biti ovira za pridobitev posebnega premoženja, če je partner v ta namen porabil izključno svoja lastna sredstva (na primer darilo, dediščino, svoje prihranke, ki jih je ustvaril pred začetkom takšne skupnosti); ker pa gre vendarle za izjemo, bi moralo sodišče prve stopnje te trditve presojati bolj kritično.
Če sodišče opusti dolžno materialno pravdno vodstvo in namesto tega s kršitvijo razpravnega načela samo ugotavlja dejstva, stranka pa ta dejstva nato procesno posvoji, tedaj takšna kršitev razpravnega načela ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZNP člen 131. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3.
postopek za ureditev mej – meja med javnim dobrom in zemljišči v lasti občanov – močnejša pravica – katastrska meja – način določitve predlagane meje
Meja med javim dobrom in zasebnimi zemljišči se praviloma določa po katastru. Če pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je treba v skladu s 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru določiti mejo v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
razširitev tožbe na novega tožnika – subjektivna sprememba tožbe – domneva poslovne sposobnosti – procesna sposobnost
Obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti se domneva.
Sodišče mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti, le v primeru, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti.