solastnina - motenje posesti – ekonomski interes – dokazna ocena
Ekonomski interes tožnika je v tem, da uporablja lastno posteljo in svojo posodo (trdi namreč, da zaradi ravnanja toženke ne more spati tam, kjer je spal prej, in ne more jesti tako, kot je jedel prej). Ekonomski interes (tožnika) za posestno varstvo je torej treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov (toženke) v obstoječe posestno stanje.
sodni penali - postopek določitve sodnih penalov - postopek izterjave sodnih penalov - zmanjšanje višine sodnih penalov
Iz konteksta zakona izhaja, da sta si postopek določitve sodnih penalov in postopek izterjave sodnih penalov prirejena ter da sta oba predlagalna postopka.
Dolžnik bi lahko zahteval zmanjšanje sodnih penalov samo v postopku, v katerem so bili le-ti določeni, nikakor pa ne v postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku bi lahko morebiti predlagal le odlog izvršbe, če bi v predhodnem postopku predlagal zmanjšanje višine sodnih penalov.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine - valorizacija
Na podlagi 168. člena OZ sodišča odločajo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
nepremoženjska škoda – denarna renta – invalidnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – trditvena podlaga – huda telesna poškodba – delovna nezgoda
Invalidnina je lahko eden od kriterijev pri odmeri odškodnine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Sodišče jo upošteva po prosti oceni. Vendar pa mora biti v zvezi z invalidnino podana ustrezna trditvena podlaga, čemur pa prva toženka ni zadostila.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
Šele s popravnim sklepom je bil pritožnik seznanjen, da se zamudna sodba nanaša nanj. Zato pritožba zoper zamudno sodbo, podana istočasno s pritožbo zoper popravni sklep, ne more biti prepozna, ne glede na to, kdaj je pritožnica prejela zamudno sodbo, saj se je ta glasila na povsem drugo toženo stranko.
V obravnavani zadevi gre za spor z mednarodnim elementom (tožena stranka je tuja pravna oseba). Prvostopenjsko sodišče pa v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev je presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu niti ne, katero materialno pravo je pri svoji odločitvi uporabilo.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – strah – intenzivni primarni strah – strah pred trajno delovno nezmožnostjo
Tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu, kjer se upošteva le primarni in sekundarni strah in bi ga bilo mogoče upoštevati v okviru odmere denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078496
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/6, 239/7. OZ člen 306, 311, 312. ZNP člen 174.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – verjetnost obstoja terjatve – pobot terjatev – sodni depozit – polog dolgovane stvari – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
Glede zatrjevanega obstoja terjatve v znesku 2.000,00 EUR, ki ga je moral pritožnik plačati kot predujem za stroške sodnih cenilcev, pritožnik ne zatrjuje, da že razpolaga s sodno odločbo, s katero je dolžniku naloženo, da mora navedeni znesek kot strošek izvršilnega postopka plačati upniku. Njegova terjatev iz tega naslova zoper dolžnika torej še ni zapadla v plačilo. Glede te uveljavljane terjatve torej upnik ni izkazal procesne legitimacije kot upravičeni predlagatelj.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070527
ZTLR člen 25. SPZ člen 92. ZPP člen 5, 243.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o gradnji – gradnja na tujem svetu – dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine – izvedensko mnenje iz drugega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditve tožene stranke o dogovoru brezplačne uporabe celotne nepremičnine med hčerko in materjo izključuje obstoj dogovora o možnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo na tujem svetu.
Izvedensko mnenje iz drugega postopka je, če ni soglasja strank, dopustno le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
predpogodba - predmet prodaje - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - napaka v zapisu parcelne številke - neobstoječ pravni posel
Tožnika nove hiše nista prodala tožencu. O tem ne obstaja veljaven zavezovalni pravni posel. Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel sam zase, brez veljavnega zavezovalnega pravnega posla, ne ustvarja veljavnega zemljiškoknjižnega prenosa oz. vknjižbe lastninske pravice na novi hiši na toženca.
Ker je bil predmet prodaje v naravi nedvoumno opredeljen ter izrecno določeno, da nova hiša ni predmet pogodbe (prodaje), to pomeni, da se volja nobene pogodbene (pravdne) stranke ni mogla nanašati na sporno nepremičnino kot predmet obveznosti. Soglasna volja obeh strank je bila, da nova hiša ostane v lasti tožnikov. Končna posledica napake v zapisu parcelne številke pa je bila (enako kot bi bilo v primeru nesporazuma), da je šlo glede parc. št. 423/1 (sedaj parc. št. 423/4) za neobstoječ pravni posel.
Otroški dodatek ne predstavlja postavke, ki bi jo bilo treba pri določanju višine preživnine upoštevati. Le-ta se namreč upošteva le v izjemnih primerih, ko so finančne zmožnosti preživninskih zavezancev zelo omejene.
čas izpolnitve - bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - izpolnitev z zamudo - dolžniška zamuda - razveza pogodbe - narava pogodbe
Zgolj na podlagi dogovorjenega roka izpolnitve ni mogoče sklepati, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Zaradi nespoštovanja izpolnitvenega roka nastopijo posledice dolžniške zamude, do razveze pogodbe na podlagi zakona pa lahko pride samo v primeru, da sta pogodbenika z dogovorom o fiksnosti posla to predvidela.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079869
ZD člen 2, 123. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 328.
pisna pomota – popravni sklep – obseg zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – darilo zapustnika – življenjsko zavarovanje – upravičenec do zavarovalnine – pogrebni stroški – dolg zapuščine
V izreku izpodbijane sodbe je parcela označena z napačno številko, kar predstavlja zgolj pisno pomoto, ki jo lahko sodišče kadarkoli odpravi z ustreznim popravnim sklepom in ne onemogoča pritožbenega preizkusa sodbe, saj je ugotovitev, da tudi ta nepremičnina spada v zapuščino, že pravnomočna.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vsebine sklenjene pogodbe o življenjskem zavarovanju zapustnika, zato je relevantno dejansko stanje glede obsega zapuščine ostalo nerazjasnjeno. Če je toženka res edina upravičenka do zavarovalnine, potem gre za neodplačno razpolaganje zapustnika v njeno korist in s tem za njeno posebno premoženje.
Sam obstoj izvenzakonske skupnosti ne more biti ovira za pridobitev posebnega premoženja, če je partner v ta namen porabil izključno svoja lastna sredstva (na primer darilo, dediščino, svoje prihranke, ki jih je ustvaril pred začetkom takšne skupnosti); ker pa gre vendarle za izjemo, bi moralo sodišče prve stopnje te trditve presojati bolj kritično.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
Čeprav vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, ni odpadel tudi pravni interes tožnice za uveljavljanje prepovednega dela zahtevka. Cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - upnik - dopustnost pritožbe
Pritožnik ni pridobil upravičenja za opravljanje procesnih dejanj v glavnem stečajnem postopku in s tem tudi ne pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji, ker v stečajnem postopku ni prijavil nobene terjatve.
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 38, 39. ZSZ-84 člen 21, 64. ZOR člen 17. ZZK-1 člen 12.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pravica brezplačnega uživanja - prenos pravice uporabe - omejitve pri prenosu pravice uporabe - dolžnost izpolnitve obveznosti - ugotovitveni zahtevek - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - napačna navedba parcelne številke
Ker je tožnica uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, je v skladu s stališčem sodne prakse imela možnost izbire med ugotovitvenim zahtevkom in izbrisno tožbo.
Ker je bila na toženko veljavno prenesena le pravica uporabe na tistem delu nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je bil potreben za redno rabo stavbe (v sorazmerju z njenim solastninskim deležem glede stavbe), ni pa dokazala, da je to zemljišče predstavljala tudi sporna nepremičnina (s tedanjo oznako parc. št. 100/1 k. o. X), tožnica pa je dokazala, da so njene pravne prednice v skladu s tedanjimi predpisi pridobile pravico uporabe glede sporne nepremičnine in jo prenesle nanjo, neveljavnosti tega prenosa pa do uveljavitve ZLNDL nihče ni uveljavljal, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je bila tožnica tista, ki je ob uveljavitvi ZLNDL imela pravico uporabe, ki se je po zakonu preoblikovala v lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079327
OZ člen 1024. ZPP člen 115, 258, 258/2, 261. ZZZDR člen 56, 56/2. URS člen 25.
zaslišanje strank – preložitev naroka – zdravniško opravičilo – leasing pogodba – solidarno poroštvo – regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – sodna poravnava
Leasing pogodba za nakup avtomobila je bila sklenjena tekom trajanja zakonske zveze pravdnih strank, zato gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za katerega pravdni stranki v razmerju do tretjih odgovarjata solidarno. Tožnica s plačilom dolga leasing hiši ni poravnala zgolj svoje poroštvene obveznosti, temveč tudi svojo obveznost v zvezi s skupnim premoženjem. Zato je, upoštevajoč ugovor toženca, upravičena terjati od svojega bivšega zakonca le toliko, kolikor plačilo presega njen delež na skupnem premoženju.
Sodna poravnava o delitvi skupnega premoženja onemogoča (zgolj) kasnejše ugotavljanje dodatnega skupnega premoženja v pravdi ali določanje drugačnih prispevkov k skupnemu premoženju. Ne izključuje pa odločitve o morebitnih dodatnih obveznostih pravdnih strank v zvezi s skupnim premoženjem do tretjih ter v njunem medsebojnem razmerju, ki s sodno poravnavo niso bili zaobjeti.