obrazložen ugovor - negativno dejstvo - ugovor nevednosti
Izjava nevednosti v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora. Če dolžniku uveljavljana terjatev oziroma njena podlaga ni poznana, je njegova možnost učinkovite obrambe sorazmerna kvaliteti procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi.
motenje posesti – zadnje posestno stanje – dovoljena samopomoč
Ker je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da tožnica posesti pred 25. 4. 2013 ni imela, ji toženca posesti s predhodnim nanosom gnoja in posejanjem trave nista mogla odvzeti. Tožnica je s kasnejšo posaditvijo krompirja ravnala samovoljno, zato sta se toženca s svojimi kasnejšimi posegi (sečnjo dreves in rušenjem ograje) poslužila dovoljene samopomoči.
Na podlagi ugotovitev, da se je tožeča stranka po prejemu ponudbe s strani tožene stranke še naprej pogajala o višji odškodnini od tiste, ki je bila ponujena v poravnalni ponudbi, da tožene stranke o soglasju tožnika, ki ga je podal že sredi marca 2011, ni obvestila, in da je poravnalno ponudbo, ki jo je prejela 14.3.2011 poslala podpisano toženi stranki šele 31.5.2011, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka poravnalno ponudbo tožene stranke zavrnila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073303
ZPP člen 7, 212. OZ člen 311.
trditveno in dokazno breme - delno plačilo terjatve – drugi načini prenehanja obveznosti – pobot - kompenzacija
Ker je bil dogovor o verižni kompenzaciji sklenjen še pred nastankom in zapadlostjo vtoževanih terjatev, pobotajo pa se lahko samo zapadle terjatve, je sklicevanje toženke na tak dogovor kot temelj delnega prenehanja vtoževanih terjatev neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072084
ZPP člen 181, 181/3.
ugotovitvena tožba – pravni interes – tožba na ugotovitev, da je bila prodajna pogodba sklenjena – pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč – odložni pogoj – vmesni ugotovitveni zahtevek
Obstoj tožnikovega pravnega interesa je vezan na njegovo upravičenje, da bo od toženca (ob izpolnjenem pogoju odobritve posla) lahko zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Z ugotovitveno sodbo si tožnik lahko zagotovi pravnomočno odločitev o obstoju zatrjevanega pravnega razmerja (ki ga toženec ne priznava), ki bo učinkovala pod odložnim pogojem pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla tudi v morebitnem sporu med pravdnima strankama za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnikov pravni interes je s tem izkazan.
Če sodišče opusti dolžno materialno pravdno vodstvo in namesto tega s kršitvijo razpravnega načela samo ugotavlja dejstva, stranka pa ta dejstva nato procesno posvoji, tedaj takšna kršitev razpravnega načela ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Glede na dopustnost spremembe tožbe do konca glavne obravnave je treba v enakem časovnem okviru dopustiti tudi navajanje dejstev in predlaganje dokazov v zvezi s spremembo tožbe.
pravdni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – načelo uspeha - čas odločanja o pravdnih stroških
Prvostopenjsko sodišče je priznalo nagrado pooblaščencu za postopek zaradi insolventnosti po tar. št. 3431 ZOdvT, ki pa je dolžnik ni uveljavljal. S tem je prekršilo osnovno načelo iz prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
začetek teka zastaralnega roka – posojilna pogodba – posojilna pogodba na odpoklic – pobotni ugovor – informativni dokaz
V primeru posojilnih pogodb na odpoklic zastaralni rok ne prične teči šele z odpoklicem, temveč v primeru neaktivnosti upnika po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral oziroma lahko opravil potrebna dejanja.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0078499
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-6, 41a/3. ZGD-1 člen 475,475/5, 479, 482, 482/1.
ničnost družbe z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti – status družbenika – ustanovitev družbe – stvarni vložki
Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063848
OZ člen 287, 287/1, 288. ZPFOPIZ člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/3, 13, 15, 15/3, 15/4. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – sredstva za pokojnine, ki so nižje od minimalne - obdobje zavarovanja - oblikovanje komisije – procesna predpostavka – informativni dokaz
Ni mogoče mimo določila prvega odstavka 8. člena ZPFOPIZ, da tožena stranka povrne tožeči stranki sredstva za pokrivanje odhodkov za izplačevanje razlike do zneska najnižje pokojnine za upokojene člane tožeče stranke, ki so pridobili pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe zavarovanja pri tožeči stranki pa do 1. 1. 1983. Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je potrebno te zneske proporcionalno zmanjšati. Takšnega načina izračuna iz navedenih predpisov tudi z metodami razlage zakonov ni mogoče izpeljati.
Ne 15. člen ZPFOPIZ ne katerikoli drug predpis ne določa, da bi bilo oblikovanje skupne komisije procesna predpostavka za vložitev tožbe, v skladu s sodno prakso pa se šteje, da mora zakon, če želi določeno okoliščino predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega postopka, to določiti izrecno in nedvoumno.
stvarna napaka – pravice kupca – povračilo stroškov odprave napake - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zahteva za odpravo napake – vedenje za napako
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za povračilo stroškov odprave napak na avtomobilu pravilno zavrnilo, saj tožnik od tožene stranke kot komisionarja ni zahteval odprave napake in ji za to ni dal na voljo primernega dodatnega roka, niti ni iz toženkinega ravnanja jasno izhajalo, da ta v dodatnem roku napake ne bo odpravila.
Tožeča stranka navedb o tem, da je prodajalec – komisionar za napako na avtomobilu vedel in mu je vedoma prodal avtomobil z napako, v postopku ni podala, prav tako ne trditev, da prodajalcu napaka ni mogla ostati neznana, zato tudi pritožbene navedbe, da je tožniku tožeča stranka zatrjevala, da avtomobil deluje brezhibno, niso relevantne.
OZ člen 1035, 1037. ZJN-2 člen 4, 4/6. ZPP člen 212. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika z izvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5.
gradbena pogodba – nakazilo – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – ugovori nakazanca – podizvajalec
Tožena stranka, ki ni podpisala asignacijske pogodbe, nakazila ni sprejela že s podpisom gradbene pogodbe. S podpisom gradbene pogodbe sta stranki le dopustili možnost, da bodo izvedena neposredna plačila tožeči stranki na podlagi asignacijskih pogodb, če in ko bodo izpolnjeni pogoji.
Če dedna izjava ni odraz prave volje tistega, ki jo je podal, oziroma je obremenjena z napakami volje (sila, grožnja, prevara, zmota), je izpodbojna. Kadar med dediči ni spora o tem, da določena dedna izjava ni odraz prave volje dediča, jo lahko po izvedenem postopku z dokazovanjem po pravilih ZPP razveljavi že zapuščinsko sodišče. Če pa so dejstva o napakah volje pri podaji dedne izjave med dediči sporna, je potrebna napotitev na pravdo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost – izbrisna tožba – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – tožbeni zahtevek
Glede na dvoumnost tožnikovih navedb – ali želi doseči izbris po uradni dolžnosti ali s tožbo – je za presojo odločilen postavljen zahtevek, kar pomeni, da je tožnik za izbris sporne zaznambe izbral izbrisno tožbo.
V sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je z izbrisno tožbo možno zahtevati izbris zaznambe sklepa o izvršbi.