rubež premičnin - ugovor tretjega - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Tretja je v konkretnem primeru trdila le, da je lastnica stanovanja na naslovu rubeža, ter da dolžnik na tem naslovu ne živi. Ni pa trdila, da dolžnik na tem naslovu nima nobenih premičnih stvari, kar pomeni, da zatrjevanje lastništva stanovanja ne predstavlja verjetnega izkaza pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo.
Sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži obseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari, ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če iz same stvari ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju določenih oseb. Podobno, obrnjena situacija, kjer stvar sama po sebi je nevarna, vendar se jo da nevtralizirati z ustrezno pazljivostjo, prav tako ne ustreza pravnemu standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost.
OZ člen 1035, 1037. ZJN-2 člen 4, 4/6. ZPP člen 212. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika z izvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5.
gradbena pogodba – nakazilo – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – ugovori nakazanca – podizvajalec
Tožena stranka, ki ni podpisala asignacijske pogodbe, nakazila ni sprejela že s podpisom gradbene pogodbe. S podpisom gradbene pogodbe sta stranki le dopustili možnost, da bodo izvedena neposredna plačila tožeči stranki na podlagi asignacijskih pogodb, če in ko bodo izpolnjeni pogoji.
predpogodba - predmet prodaje - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - napaka v zapisu parcelne številke - neobstoječ pravni posel
Tožnika nove hiše nista prodala tožencu. O tem ne obstaja veljaven zavezovalni pravni posel. Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel sam zase, brez veljavnega zavezovalnega pravnega posla, ne ustvarja veljavnega zemljiškoknjižnega prenosa oz. vknjižbe lastninske pravice na novi hiši na toženca.
Ker je bil predmet prodaje v naravi nedvoumno opredeljen ter izrecno določeno, da nova hiša ni predmet pogodbe (prodaje), to pomeni, da se volja nobene pogodbene (pravdne) stranke ni mogla nanašati na sporno nepremičnino kot predmet obveznosti. Soglasna volja obeh strank je bila, da nova hiša ostane v lasti tožnikov. Končna posledica napake v zapisu parcelne številke pa je bila (enako kot bi bilo v primeru nesporazuma), da je šlo glede parc. št. 423/1 (sedaj parc. št. 423/4) za neobstoječ pravni posel.
Šele s popravnim sklepom je bil pritožnik seznanjen, da se zamudna sodba nanaša nanj. Zato pritožba zoper zamudno sodbo, podana istočasno s pritožbo zoper popravni sklep, ne more biti prepozna, ne glede na to, kdaj je pritožnica prejela zamudno sodbo, saj se je ta glasila na povsem drugo toženo stranko.
V obravnavani zadevi gre za spor z mednarodnim elementom (tožena stranka je tuja pravna oseba). Prvostopenjsko sodišče pa v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev je presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu niti ne, katero materialno pravo je pri svoji odločitvi uporabilo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – strah – intenzivni primarni strah – strah pred trajno delovno nezmožnostjo
Tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu, kjer se upošteva le primarni in sekundarni strah in bi ga bilo mogoče upoštevati v okviru odmere denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
Popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje ter pravilna uporaba prava nista v razmerju vzroka in posledice kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak sta pogoja, ki vsak zase (posebej) določata pravilnost preizkušene odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065124
OZ člen 9. ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
dolžnost izpolnitve obveznosti – priče – povračilo potnih stroškov – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Ker je dogovor veljaven, toženca zavezuje.
Na podlagi Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku mora priči izplačati nadomestilo plače najprej delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju. Delodajalec lahko nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, ob predložitvi dokaza o izplačilu nadomestila plače priči. Šele nato pa lahko sodišče odloča o povračilu plačanega nadomestila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077058
ZPP člen 142, 142/4. OZ člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. SZ-1 člen 25, 30, 49, 182.
upravnik večstanovanjske hiše – materialnopravno upravičenje – aktivna legitimacija – lastna sredstva – fikcija vročitve
Fikcija vročitve je skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo.
Upravnik večstanovanjske hiše ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu, izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo pa lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
ZPSPP člen 31. OZ člen 12, 125, 190, 378. ZOR člen 13, 148. SZ člen 25. Odvetniška tarifa člen 3, 14. ZOdvT člen 41.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o vlaganjih – načelo inter partes – tripartitni dogovor – asignacija – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje
Zaradi realizacije ustnega dogovora je ta konvalidiral in ima vse učinke najemne pogodbe. Zanjo je v 31. členu ZPSPP predvidena izjema od načela inter partes pogodbenih razmerij.
začetek teka zastaralnega roka – posojilna pogodba – posojilna pogodba na odpoklic – pobotni ugovor – informativni dokaz
V primeru posojilnih pogodb na odpoklic zastaralni rok ne prične teči šele z odpoklicem, temveč v primeru neaktivnosti upnika po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral oziroma lahko opravil potrebna dejanja.
nepremoženjska škoda – denarna renta – invalidnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – trditvena podlaga – huda telesna poškodba – delovna nezgoda
Invalidnina je lahko eden od kriterijev pri odmeri odškodnine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Sodišče jo upošteva po prosti oceni. Vendar pa mora biti v zvezi z invalidnino podana ustrezna trditvena podlaga, čemur pa prva toženka ni zadostila.
davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - upnik - dopustnost pritožbe
Pritožnik ni pridobil upravičenja za opravljanje procesnih dejanj v glavnem stečajnem postopku in s tem tudi ne pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji, ker v stečajnem postopku ni prijavil nobene terjatve.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078496
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/6, 239/7. OZ člen 306, 311, 312. ZNP člen 174.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – verjetnost obstoja terjatve – pobot terjatev – sodni depozit – polog dolgovane stvari – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
Glede zatrjevanega obstoja terjatve v znesku 2.000,00 EUR, ki ga je moral pritožnik plačati kot predujem za stroške sodnih cenilcev, pritožnik ne zatrjuje, da že razpolaga s sodno odločbo, s katero je dolžniku naloženo, da mora navedeni znesek kot strošek izvršilnega postopka plačati upniku. Njegova terjatev iz tega naslova zoper dolžnika torej še ni zapadla v plačilo. Glede te uveljavljane terjatve torej upnik ni izkazal procesne legitimacije kot upravičeni predlagatelj.