začetek teka zastaralnega roka – posojilna pogodba – posojilna pogodba na odpoklic – pobotni ugovor – informativni dokaz
V primeru posojilnih pogodb na odpoklic zastaralni rok ne prične teči šele z odpoklicem, temveč v primeru neaktivnosti upnika po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral oziroma lahko opravil potrebna dejanja.
Šele s popravnim sklepom je bil pritožnik seznanjen, da se zamudna sodba nanaša nanj. Zato pritožba zoper zamudno sodbo, podana istočasno s pritožbo zoper popravni sklep, ne more biti prepozna, ne glede na to, kdaj je pritožnica prejela zamudno sodbo, saj se je ta glasila na povsem drugo toženo stranko.
V obravnavani zadevi gre za spor z mednarodnim elementom (tožena stranka je tuja pravna oseba). Prvostopenjsko sodišče pa v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev je presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu niti ne, katero materialno pravo je pri svoji odločitvi uporabilo.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.
sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - upnik - dopustnost pritožbe
Pritožnik ni pridobil upravičenja za opravljanje procesnih dejanj v glavnem stečajnem postopku in s tem tudi ne pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji, ker v stečajnem postopku ni prijavil nobene terjatve.
stvarna napaka – pravice kupca – povračilo stroškov odprave napake - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zahteva za odpravo napake – vedenje za napako
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za povračilo stroškov odprave napak na avtomobilu pravilno zavrnilo, saj tožnik od tožene stranke kot komisionarja ni zahteval odprave napake in ji za to ni dal na voljo primernega dodatnega roka, niti ni iz toženkinega ravnanja jasno izhajalo, da ta v dodatnem roku napake ne bo odpravila.
Tožeča stranka navedb o tem, da je prodajalec – komisionar za napako na avtomobilu vedel in mu je vedoma prodal avtomobil z napako, v postopku ni podala, prav tako ne trditev, da prodajalcu napaka ni mogla ostati neznana, zato tudi pritožbene navedbe, da je tožniku tožeča stranka zatrjevala, da avtomobil deluje brezhibno, niso relevantne.
ZVEtL člen 7, 7/2,16, 20, 21, 24, 25, 25/1, 26, 26/1, 31. ZPP člen 286. ZNP člen 21.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prekluzija – pripadajoče zemljišče – zemljišče, na katerem stavba stoji – vrednost spornega predmeta – nedokončana etažna lastnina – pasivna legitimacija – pravni interes – materialno procesno vodstvo – javno dobro
Naravi postopkov po ZVEtL je treba ustrezno prilagoditi tudi smiselno uporabo določb ZPP o prekluziji in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij. Glede na naravo postopka morajo biti prekluzije ustrezno omejene.
Ker je spor o obsegu pripadajočega zemljišča, se je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL kot pripadajoče zemljišče lahko določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070527
ZTLR člen 25. SPZ člen 92. ZPP člen 5, 243.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o gradnji – gradnja na tujem svetu – dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine – izvedensko mnenje iz drugega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditve tožene stranke o dogovoru brezplačne uporabe celotne nepremičnine med hčerko in materjo izključuje obstoj dogovora o možnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo na tujem svetu.
Izvedensko mnenje iz drugega postopka je, če ni soglasja strank, dopustno le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065124
OZ člen 9. ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
dolžnost izpolnitve obveznosti – priče – povračilo potnih stroškov – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Ker je dogovor veljaven, toženca zavezuje.
Na podlagi Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku mora priči izplačati nadomestilo plače najprej delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju. Delodajalec lahko nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, ob predložitvi dokaza o izplačilu nadomestila plače priči. Šele nato pa lahko sodišče odloča o povračilu plačanega nadomestila.
nepremoženjska škoda – primarni strah – izvedensko mnenje – izpovedba oškodovanca - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini – pravdni stroški
Kadar iz izpovedi oškodovanca izhaja, da ta primarnega strahu ni utrpel, oškodovanec ni upravičen do odškodnine iz tega naslova, čeprav obstoj primarnega strahu ugotovi izvedenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073303
ZPP člen 7, 212. OZ člen 311.
trditveno in dokazno breme - delno plačilo terjatve – drugi načini prenehanja obveznosti – pobot - kompenzacija
Ker je bil dogovor o verižni kompenzaciji sklenjen še pred nastankom in zapadlostjo vtoževanih terjatev, pobotajo pa se lahko samo zapadle terjatve, je sklicevanje toženke na tak dogovor kot temelj delnega prenehanja vtoževanih terjatev neutemeljeno.
Na podlagi ugotovitev, da se je tožeča stranka po prejemu ponudbe s strani tožene stranke še naprej pogajala o višji odškodnini od tiste, ki je bila ponujena v poravnalni ponudbi, da tožene stranke o soglasju tožnika, ki ga je podal že sredi marca 2011, ni obvestila, in da je poravnalno ponudbo, ki jo je prejela 14.3.2011 poslala podpisano toženi stranki šele 31.5.2011, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka poravnalno ponudbo tožene stranke zavrnila.
pravdni stroški – povod za tožbo – okoliščine konkretnega primera - opomin
Presoja tega, ali je toženec dal povod za tožbo, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Zgolj s sklicevanjem na stališče sklepa II Cp 2424/2009, da izostanek tožnikovega opomina tožencu pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo, še ne pomeni, da je bil tudi v obravnavanem primeru potreben opomin.
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokazov. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi lahko tožnik obstoj in obseg nepremoženjske škode dokazoval le z izvedencem medicinske stroke.
davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
čas izpolnitve - bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - izpolnitev z zamudo - dolžniška zamuda - razveza pogodbe - narava pogodbe
Zgolj na podlagi dogovorjenega roka izpolnitve ni mogoče sklepati, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Zaradi nespoštovanja izpolnitvenega roka nastopijo posledice dolžniške zamude, do razveze pogodbe na podlagi zakona pa lahko pride samo v primeru, da sta pogodbenika z dogovorom o fiksnosti posla to predvidela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.