Na podlagi ugotovitev, da se je tožeča stranka po prejemu ponudbe s strani tožene stranke še naprej pogajala o višji odškodnini od tiste, ki je bila ponujena v poravnalni ponudbi, da tožene stranke o soglasju tožnika, ki ga je podal že sredi marca 2011, ni obvestila, in da je poravnalno ponudbo, ki jo je prejela 14.3.2011 poslala podpisano toženi stranki šele 31.5.2011, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka poravnalno ponudbo tožene stranke zavrnila.
obrazložen ugovor - negativno dejstvo - ugovor nevednosti
Izjava nevednosti v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora. Če dolžniku uveljavljana terjatev oziroma njena podlaga ni poznana, je njegova možnost učinkovite obrambe sorazmerna kvaliteti procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
Vsebinsko nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne vpliva na pravico izvedenca do nagrade za opravila, potrebna za njegovo izdelavo. Če stranka meni, da izvedenec ni pojasnil določene okoliščine ali da so njegovi zaključki napačni, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka (prav tako v pritožbi zoper končno odločitev, če njene upravičene pripombe niso bile upoštevane, ali če so izvedenčevi zaključki napačni). Ni pa to razlog, da izvedenec ne bil upravičen do nagrade, ki mu gre za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja. Izvedenec je namreč s strani sodišča zadano nalogo opravil. To pa je temelj za prisoditev nagrade.
ZPSPP člen 31. OZ člen 12, 125, 190, 378. ZOR člen 13, 148. SZ člen 25. Odvetniška tarifa člen 3, 14. ZOdvT člen 41.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o vlaganjih – načelo inter partes – tripartitni dogovor – asignacija – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje
Zaradi realizacije ustnega dogovora je ta konvalidiral in ima vse učinke najemne pogodbe. Zanjo je v 31. členu ZPSPP predvidena izjema od načela inter partes pogodbenih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079327
OZ člen 1024. ZPP člen 115, 258, 258/2, 261. ZZZDR člen 56, 56/2. URS člen 25.
zaslišanje strank – preložitev naroka – zdravniško opravičilo – leasing pogodba – solidarno poroštvo – regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – sodna poravnava
Leasing pogodba za nakup avtomobila je bila sklenjena tekom trajanja zakonske zveze pravdnih strank, zato gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za katerega pravdni stranki v razmerju do tretjih odgovarjata solidarno. Tožnica s plačilom dolga leasing hiši ni poravnala zgolj svoje poroštvene obveznosti, temveč tudi svojo obveznost v zvezi s skupnim premoženjem. Zato je, upoštevajoč ugovor toženca, upravičena terjati od svojega bivšega zakonca le toliko, kolikor plačilo presega njen delež na skupnem premoženju.
Sodna poravnava o delitvi skupnega premoženja onemogoča (zgolj) kasnejše ugotavljanje dodatnega skupnega premoženja v pravdi ali določanje drugačnih prispevkov k skupnemu premoženju. Ne izključuje pa odločitve o morebitnih dodatnih obveznostih pravdnih strank v zvezi s skupnim premoženjem do tretjih ter v njunem medsebojnem razmerju, ki s sodno poravnavo niso bili zaobjeti.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0078499
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-6, 41a/3. ZGD-1 člen 475,475/5, 479, 482, 482/1.
ničnost družbe z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti – status družbenika – ustanovitev družbe – stvarni vložki
Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073303
ZPP člen 7, 212. OZ člen 311.
trditveno in dokazno breme - delno plačilo terjatve – drugi načini prenehanja obveznosti – pobot - kompenzacija
Ker je bil dogovor o verižni kompenzaciji sklenjen še pred nastankom in zapadlostjo vtoževanih terjatev, pobotajo pa se lahko samo zapadle terjatve, je sklicevanje toženke na tak dogovor kot temelj delnega prenehanja vtoževanih terjatev neutemeljeno.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine - valorizacija
Na podlagi 168. člena OZ sodišča odločajo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
Če sodišče opusti dolžno materialno pravdno vodstvo in namesto tega s kršitvijo razpravnega načela samo ugotavlja dejstva, stranka pa ta dejstva nato procesno posvoji, tedaj takšna kršitev razpravnega načela ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
motenje posesti – zadnje posestno stanje – pravica do posesti
S posestnim varstvom se varuje le dejanska oblast na stvari, namen posestnega varstva pa je v tem, da se sankcionira vsaka nedopustna uporaba sile pri spremembi posestnega stanja. Iz navedenih razlogov ni relevantna okoliščina, da toženec razpolaga z nepravnomočno sodbo o delitvi skupnega premoženja, iz katere izhaja, da je izključni lastnik stanovanja in predmetov v stanovanju.
izvedeniško mnenje – nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem – mnenje drugega izvedenca - dolžnostno ravnanje - nevarna stvar - protipravnost
Če tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem ni zadovoljna, to izvedeniškemu mnenju v ničemer ne jemlje veljave in niti ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.
nepremoženjska škoda – primarni strah – izvedensko mnenje – izpovedba oškodovanca - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini – pravdni stroški
Kadar iz izpovedi oškodovanca izhaja, da ta primarnega strahu ni utrpel, oškodovanec ni upravičen do odškodnine iz tega naslova, čeprav obstoj primarnega strahu ugotovi izvedenec.
stvarna napaka – pravice kupca – povračilo stroškov odprave napake - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zahteva za odpravo napake – vedenje za napako
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za povračilo stroškov odprave napak na avtomobilu pravilno zavrnilo, saj tožnik od tožene stranke kot komisionarja ni zahteval odprave napake in ji za to ni dal na voljo primernega dodatnega roka, niti ni iz toženkinega ravnanja jasno izhajalo, da ta v dodatnem roku napake ne bo odpravila.
Tožeča stranka navedb o tem, da je prodajalec – komisionar za napako na avtomobilu vedel in mu je vedoma prodal avtomobil z napako, v postopku ni podala, prav tako ne trditev, da prodajalcu napaka ni mogla ostati neznana, zato tudi pritožbene navedbe, da je tožniku tožeča stranka zatrjevala, da avtomobil deluje brezhibno, niso relevantne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065124
OZ člen 9. ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
dolžnost izpolnitve obveznosti – priče – povračilo potnih stroškov – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Ker je dogovor veljaven, toženca zavezuje.
Na podlagi Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku mora priči izplačati nadomestilo plače najprej delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju. Delodajalec lahko nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, ob predložitvi dokaza o izplačilu nadomestila plače priči. Šele nato pa lahko sodišče odloča o povračilu plačanega nadomestila.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.