davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
ZPSPP člen 31. OZ člen 12, 125, 190, 378. ZOR člen 13, 148. SZ člen 25. Odvetniška tarifa člen 3, 14. ZOdvT člen 41.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o vlaganjih – načelo inter partes – tripartitni dogovor – asignacija – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje
Zaradi realizacije ustnega dogovora je ta konvalidiral in ima vse učinke najemne pogodbe. Zanjo je v 31. členu ZPSPP predvidena izjema od načela inter partes pogodbenih razmerij.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni potrebno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Za opredelitev, katere navedbe so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo.
Sodišče lahko zavrne izvedbo predlaganega dokaza, kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Ti so podani (med drugim) takrat, kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Tožeče stranke, ki iz javnih sredstev ni imela pokritih splošnih stroškov delovanja v celoti, določba drugega odstavka 75. člena ZUJIK ni zavezovala.
SPZ člen 44., 44/1. ZJC-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZGO-1 člen 22.
kategorizacija občinskih cest - javno dobro – javna cesta - protiustavnost podzakonskega akta – priposestvovanje – negatorna tožba
Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za tožnika pomeni dejansko razlastitev, ne glede na vpis v zemljiški knjigi – od lastninske pravice mu je ostala le gola pravica. V posledici to pomeni, da tožnik kot lastnik zemljišča, ki je del z odlokom občine kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ne more uspeti s svojim zahtevkom na opustitev poseganj v javno pot (z negatornim zahtevkom zoper toženca), saj bi odločitev posegla v obstoječo javno cesto kot javno dobro. Stvarnopravni zahtevki prizadetih lastnikov zemljišč so glede na povedano namreč izključeni.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 403, 407, 407/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – preverjanje po uradni dolžnosti
V skladu z ustaljeno sodno prakso ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega, če je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP.
Po uradni dolžnosti sodišče preverja obstoj ovir po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP le v fazi, ko odloča o začetku postopka odpusta obveznosti.
Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 8, 21, 22-1, 23-3.
uporaba vode – uporabnik storitve javne službe – števčnina – vzdrževalnina – omrežnina – odjemno mesto
Če tožena stranka ne uporablja vode, se določila Odloka (o obveznosti plačila opravljanih storitev javne službe skladno z veljavnimi predpisi), ki veljajo za uporabnike, zanjo ne uporabljajo.
Sodišču prve stopnje se za izpolnitev standarda obrazloženosti sodbe ni treba izrecno, pri vsakem dokazu posebej, izrekati o tem, zakaj (na primer) nekaterim izpovedbam prič poklanja vero, drugim pa ne in s tem, ko ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, očitana kršitev še ni podana. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena je stranka uporabo programa tudi opustila, a pri tem pogodbenega odnosa s tožečo stranko ni prekinila in je tako morala tožeča stranka preko podizvajalca še vedno ostati v pripravljenosti za zagotavljanje storitev vzdrževanja opreme za toženo stranko, zaradi česar je tožena stranka prisojene pavšalne mesečne zneske dolžna tudi plačati.
ZPP člen 69, 481. ZS člen 115. ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa
Pravila o stvarni pristojnosti so prisilne narave in jih z dogovorom ni mogoče spreminjati.
Blokada transakcijskega računa sicer res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost stranke.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V predlogu za izvršbo tožeča stranka (upnik) zaradi načina njegove vložitve ne more navesti nobene trditvene podlage, niti ne more priložiti nobenih listin, zaradi česar tudi tožena stranka z ugovorom (dolžnik) praviloma ne more vsebinsko nasprotovati vtoževani terjatvi. Zato jima je treba dati v sporih majhne vrednosti možnost, da po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v še eni pripravljalni vlogi navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ta vloga je po vsebini dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo), nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovorita še na navedbe nasprotne stranke.
izvršba bodočih občasnih terjatev – zavarovanje s predhodno odredbo
Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikova predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063804
ZPP člen 196, 199, 200, 200/2, 200/3, 202, 285, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 275. OZ člen 418, 418/3.
objektivna sprememba tožbe – intervencija – sosporniški intervenient – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi intervencije – odstop terjatve – začetek stečajnega postopka – prevzemnik terjatve – pobot – materialno procesno vodstvo – nesubstancirani dokazni predlogi – gradbeni spor
Čeprav tožeča stranka ni izrecno predlagala razveljavitve sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ju je sodišče prve stopnje zaradi objektivne spremembe tožbe moralo razveljaviti. To sodišče prve stopnje stori tudi brez tožbenega predloga, v kolikor je to potrebno.
Oseba, ki se želi pravde udeleževati kot intervenient (tudi če gre za sosporniškega intervenienta), mora to predlagati, od predloga dalje pa se lahko udeležuje postopka in se njegova dejanja ne morejo izključiti, vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. To pa pomeni, da je trenutek, ko je bila intervencija s strani tretjega predlagana, zelo pomemben za upoštevanje njegovih dejanj.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – procesna legitimacija – stvarna legitimacija – prilagoditev tožbenega zahtevka – relevančna teorija
V primeru odsvojitve stvari ali pravice med pravdo novejša sodna praksa (VSL II Cp 10/2012, III Ips 17/2002) zagovarja relevančno teorijo, kar pomeni, da je tožnik dolžan zahtevek prilagoditi tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja.
S tega stališča tožnik tako po kriteriju nekoliko večje oddaljenosti bivališča od ceste (okoli 30 m), relevantnega obdobja izpostavljenosti (od 30. 10. 2006 do 15. 7. 2009), kakor tudi z vidika povprečne osemurne dnevne odsotnosti z doma zaradi opravljanja svojega dela, sodi v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
Že sam ta čas (11 dni) med zatrjevanim nastankom poškodbe in dnevom naroka je takšen razlog, ki težko dopušča, da bi bilo poškodbo moč z vidika datuma naroka opredeliti kot nenaden in nepredvidljiv dogodek.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se novelirani 132. člen ZFPPIPP-F ne more nanašati na primere postopkov zavarovanja, v katerih se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.
preizkus terjatev - napotitev na tožbo - judikatna terjatev
Iz prijave terjatve višje sodišče ugotavlja, da banka svoje terjatve in ločitvene pravice ni prijavila kot judikatne, torej kot terjatve in ločitvene pravice, temelječe na izvršilnem naslovu. Prav tako pa tudi iz predloženega notarskega zapisa SV 1921/2011 ne izhaja, da bi imel ta notarski zapis lastnost izvršilnega naslova, saj v njem ni izjave dolžnika, da soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
odškodnina za duševne bolečine - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - hrup - čezmerne emisije - primerjalni podatki o hrupnosti drugih cest
Hrup, ki ga je povzročal promet pri hiši tožnikov, ki je presegal mejne vrednosti dovoljenega hrupa, ni več običajen v smislu tretjega odstavka 133. člena OZ. Sodišču prve stopnje ob tako ugotovljenih objektivnih podatkih ni bilo potrebno ugotavljati primerjalnih podatkov o hrupnosti drugih cest, ki so pomembne za odškodninske zahtevke tamkajšnjih prebivalcev (v pritožbi uveljavljena primerjava s cesto G 1-3). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je hrup na cesti G 1-1 naraščal počasneje kot ob cesti G 1-3, saj ni pomembna dinamika naraščanja hrupa, pač pa ugotovljene vrednosti, ki so bile nad dovoljeno mejo, zaradi česar so povzročale duševne bolečine, ki utemeljujejo odškodnino.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 153, 153/2. ZPP člen 7, 212.
pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - krivdna odgovornost - oljni madež na tleh - nekonkretizirane navedbe - očitek opustitvenega ravnanja - skrb za prometno varnost - prepoznavna nevarnost - možni predvidljivi ukrepi za zmanjšanje nevarnosti - pretirana dolžnost - nadzor nad tretjimi
Glede na povzeta materialnopravna izhodišča, upoštevaje tudi dejansko stanje (katerega izhodišče je, da je tožnica padla na oljnem madežu), sodišče druge stopnje meni, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu in zato njene navedbe niso konkretizirale (substancirale) okoliščin (dejstev), na podlagi katerih bi bil utemeljen očitek protipravnega ravnanja toženke, kar gre deloma pripisati tudi njenemu zmotnemu prepričanju, da toženka odgovarja objektivno. Nekonkretizirane so ostale navedbe o tem, kako bi morala toženka vzdrževati parkirno površino ali opravljati nadzor nad njo, da bi lahko (pravočasno) opazila in odstranila oljni madež. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je toženka kršila (z opustitvijo) dolžnostno ravnanje (uvodoma pojasnjeno nezapisano pravno pravilo), neprestanega in neprekinjenega nadzora nad celotnim parkiriščem (tri etaže, cca 10.000 m2, ob prometu več tisoč vozil dnevno) in seveda čiščenja (ali opozarjanja na obstoj madeža v velikost nekaj dm2, na vsak način tako majhnega, da ga ni opazila niti tožnica sama). S postavitvijo takšnega pravila bi se zabrisale tudi meje med objektivno in krivdno odgovornostjo, če se kot izhodišče vzame možnost razbremenitve - če bi morala toženka neprestano in neprekinjeno opravljati nadzor nad tretjimi (obiskovalci nakupovalnega centra kot povzročitelji) potem njihova ravnanja nikoli niso nepričakovana in neodvrnljiva (drugi odst. 153. čl. OZ).
Tožeča stranka tudi ni dolžna toženi stranki povrniti pravdnih stroškov na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP (1), ker je tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. Res je, da v danem primeru zahtevka ni izpolnila tožena stranka v tej pravdi, temveč je terjatev poravnal tožnikov dolžnik, ki je premoženje (nepremičnino, ki je predmet izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v tej pravdi) z darilno pogodbo prenesel na svojega sina (toženca v tej pravdi). Navedena izpolnitev pa ima za tožnika povsem enak plačilni učinek kot izpolnitev zahtevka v obravnavani zadevi.
Ugotovitev o omejitvi rabe nepremičnine parc. št. x k.o. S. in njeno tudi po presoji sodišča druge stopnje ustrezno numerično oceno (10 %) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za razlaščeno zemljišče. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) odškodnina za razlaščeno nepremičnino obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Glede slednje v zakonu ni omejitev, kolikšen delež lahko predstavlja glede na celotno določeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino.