Pri zavarovalnih pogodbah terjatve iz nezgodnega zavarovanja zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala (prvi odstavek 357. člena OZ). Nastanek terjatve se presoja po zavarovalni pogodbi (polici), katere sestavni del so splošni pogoji.
Pri odškodninskih terjatvah v vsakem primeru zastara terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.
dogovor o krajevni pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti – ugovor krajevne nepristojnosti – prepozne navedbe
Ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost, pri tem upošteva le navedbe v tožbi, dejstva, ki so sodišču znana, in navedbe v ugovoru krajevne nepristojnosti, če ga toženka pravočasno poda.
Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki bodisi niso v njihovem spoznavnem področju bodisi presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke lahko razumno pričakuje. Ta nivo se lahko spreminja in je vsakokrat odvisen od usposobljenosti in znanja konkretne stranke.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 286. čl., ker tožena stranka dejstev, ki so jih ugotovili šele izvedenci v strokovnih mnenjih, ni bila dolžna navajati, saj jih glede na strokovno znanje, ki se od nje razumno pričakuje, ni mogla poznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063804
ZPP člen 196, 199, 200, 200/2, 200/3, 202, 285, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 275. OZ člen 418, 418/3.
objektivna sprememba tožbe – intervencija – sosporniški intervenient – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi intervencije – odstop terjatve – začetek stečajnega postopka – prevzemnik terjatve – pobot – materialno procesno vodstvo – nesubstancirani dokazni predlogi – gradbeni spor
Čeprav tožeča stranka ni izrecno predlagala razveljavitve sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ju je sodišče prve stopnje zaradi objektivne spremembe tožbe moralo razveljaviti. To sodišče prve stopnje stori tudi brez tožbenega predloga, v kolikor je to potrebno.
Oseba, ki se želi pravde udeleževati kot intervenient (tudi če gre za sosporniškega intervenienta), mora to predlagati, od predloga dalje pa se lahko udeležuje postopka in se njegova dejanja ne morejo izključiti, vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. To pa pomeni, da je trenutek, ko je bila intervencija s strani tretjega predlagana, zelo pomemben za upoštevanje njegovih dejanj.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d, 221d/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3.
postopek prostovoljne prisilne poravnave – procesne predpostavke za poenostavljeno prisilno poravnavo – smiselna uporaba pravil ZFPPIPP
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je poseben postopek, ki ga je dopustno voditi le nad določenimi osebami. To je torej ena od procesnih predpostavk za vodenje tega postopka, ki jo mora predlagatelj utemeljiti. Ni namreč dolžnost sodišča, da samo išče ustrezne listine, ki bi utemeljevale obstoj ali neobstoj te procesne predpostavke, razen v primeru, ko ni prepričano o utemeljenosti in pravilnosti že zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov.
odškodnina za duševne bolečine - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - hrup - čezmerne emisije - primerjalni podatki o hrupnosti drugih cest
Hrup, ki ga je povzročal promet pri hiši tožnikov, ki je presegal mejne vrednosti dovoljenega hrupa, ni več običajen v smislu tretjega odstavka 133. člena OZ. Sodišču prve stopnje ob tako ugotovljenih objektivnih podatkih ni bilo potrebno ugotavljati primerjalnih podatkov o hrupnosti drugih cest, ki so pomembne za odškodninske zahtevke tamkajšnjih prebivalcev (v pritožbi uveljavljena primerjava s cesto G 1-3). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je hrup na cesti G 1-1 naraščal počasneje kot ob cesti G 1-3, saj ni pomembna dinamika naraščanja hrupa, pač pa ugotovljene vrednosti, ki so bile nad dovoljeno mejo, zaradi česar so povzročale duševne bolečine, ki utemeljujejo odškodnino.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 403, 407, 407/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – preverjanje po uradni dolžnosti
V skladu z ustaljeno sodno prakso ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega, če je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP.
Po uradni dolžnosti sodišče preverja obstoj ovir po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP le v fazi, ko odloča o začetku postopka odpusta obveznosti.
S tega stališča tožnik tako po kriteriju nekoliko večje oddaljenosti bivališča od ceste (okoli 30 m), relevantnega obdobja izpostavljenosti (od 30. 10. 2006 do 15. 7. 2009), kakor tudi z vidika povprečne osemurne dnevne odsotnosti z doma zaradi opravljanja svojega dela, sodi v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
izvršba bodočih občasnih terjatev – zavarovanje s predhodno odredbo
Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikova predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni potrebno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Za opredelitev, katere navedbe so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo.
Sodišče lahko zavrne izvedbo predlaganega dokaza, kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Ti so podani (med drugim) takrat, kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Tožeče stranke, ki iz javnih sredstev ni imela pokritih splošnih stroškov delovanja v celoti, določba drugega odstavka 75. člena ZUJIK ni zavezovala.
Že sam ta čas (11 dni) med zatrjevanim nastankom poškodbe in dnevom naroka je takšen razlog, ki težko dopušča, da bi bilo poškodbo moč z vidika datuma naroka opredeliti kot nenaden in nepredvidljiv dogodek.
Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 8, 21, 22-1, 23-3.
uporaba vode – uporabnik storitve javne službe – števčnina – vzdrževalnina – omrežnina – odjemno mesto
Če tožena stranka ne uporablja vode, se določila Odloka (o obveznosti plačila opravljanih storitev javne službe skladno z veljavnimi predpisi), ki veljajo za uporabnike, zanjo ne uporabljajo.
ZFPPIPP člen 123a, 235. ZPP člen 95, 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1.
vročanje – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje po odvetniku – preklic pooblastila – tek rokov
Sodišče mora v primeru, da je bilo sodišču priglašeno pooblastilo za zastopanje stranke, vsa pisanja od te priglasitve pa vse do takrat, ko sodišče prejme preklic ali odpoved pooblastila za zastopanje, vročati pooblaščencu in kakršna koli vročitev neposredno stranki ni pravilna.
Preklic pooblastila ali pa obvestitev sodišča o preklicu pooblastila ne pomenita prenehanja ali prekinitve teka roka za izjavo.
Gre za obveznost, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti, zato so kriteriji presoje obstoja predmetnega ugovornega razloga strožji. Zgolj okoliščina, da dolžnik ni izpeljal pravnega posla, glede katerega sta bili stranki v pravnem razmerju, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bilo potrebno upnikovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugoditi. V nasprotnem primeru bi bil odpust obveznosti pri takem dolžniku vselej izključen.
ZIZ člen 64. Zakon o zemljiških knjigah par.39. ZZK-1 člen 243. SPZ člen 267. ZPP člen 286, 286.a.
nedopustnost izvršbe – varstvo pravice v pričakovanju – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – izbrisna tožba – označitev nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identiteta nepremičnine - pravočasnost predložitve listin
Sodna praksa obveznosti predlagatelja zemljiškoknjižnega postopka, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga vpisu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, ne razlaga dobesedno in v primerih, ko dvoma o identiteti nepremičnine ni, stoji na stališču, da ovir za vpis ni (Cdn 143/2011 in druge). Na podlagi spremenjenega 243. člena ZZK-1 (od uveljavitve ZZK-1C) pa je mogoče ob dosledni izpeljavi novelirane ureditve izbrisne tožbe zagovarjati celo stališče, da lahko ugovor tretjega v izvršilnem postopku (kupca, ki ima le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravni posel in nepremičnino v posesti) temelji že na obligacijski pravici, ki utemeljuje pridobitveni zahtevek.
osebni stečaj - odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - poroštvo
Zgolj dejstvo, da bo dolžnica ob koncu preizkusnega obdobja stara 59 let, upoštevajoč izredno visoko višino dolga samo zase ne more biti okoliščina, ki bi opravičevala znižanje preizkusnega obdobja.
Izročitelj si v izročilni pogodbi lahko izgovori dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo, ki je v izročiteljevem življenjskem interesu, saj mu omogoča ohranitev njegovega življenjskega standarda ali pa mu celo zagotovi možnosti za preživetje, posebej ko izroči in razdeli vse ali glavnino svojega premoženja, drugih sredstev za preživljanje (npr. pokojnine) pa nima ali so le-ta preskromna. Čeprav je toženec v začetnem obdobju po sklenitvi pogodbe svoje obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjeval, že več kot leto dni trajajoče popolno zanemarjanje obveznosti iz izročilne pogodbe več kot zadošča za zaključek, da je toženčevo neizpolnjevanje z izročilno pogodbo prevzetih obveznosti trajne narave.
zamudne obresti - tek zamudnih obresti - obračun zakonskih zamudnih obresti - program vrhovnega sodišča - program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Zamudne obresti tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do plačila in pripadejo upniku za vsak dopolnjen dan zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Pravilnost obračuna po programu Vrhovnega sodišča RS.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 46.
nagrada tolmača – materialni stroški v zvezi z delom tolmača – višina materialnih stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.