ZIZ člen 270, 271, 272. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je tožena stranka tožnikovo delo razporedila med ostale sodelavce, to pomeni, da je delo, ki ga je tožnik opravljal, še obstajalo, vendar pa so ga zaradi drugačne organizacije poslovanja lahko opravljati tožnikovi sodelavci. S tem pa je prenehala potreba po delu tožnika, kar je lahko zakonit in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei člena 89/1 ZDR-1. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari, ni utemeljen.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše – ključ delitve stroškov – nesklepčna tožba
Tožnik bi moral za vsako vrsto postavke po vtoževanih računih določno navesti ključ delitve oz. kriterije, na podlagi katerih je obračunal delež, ki odpade na toženca. Ker pa so trditve glede ključa delitve stroškov pomanjkljive, toženec pa je temu ključu ugovarjal, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
Procesna situacija, ko je postavljen začasni zastopnik, ne izključuje pravila, da se stranki povrnejo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d, 202d/2. ZKP člen 89, 89/1.
vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program
Rok za izpolnitev obveznosti predložitve potrdila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, ki ga sodišče določi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je rok, ki v materialnem pomenu zadeve določa čas, do kdaj najkasneje mora storilec izpolniti obveznost, naloženo s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga je zato šteti za materialnopravni rok.
V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Mnenje teh zavodov pa ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki narekujejo namestitev osebe v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. Ob dejstvu, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje in življenje in torej ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavod ne glede na prostorsko stisko, ki jo navaja v pritožbi, določilo kot izvajalca institucionalnega varstva.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078498
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
doplačilo sodne takse za pravdni postopek – delno plačilo sodne takse – delni umik predloga za izvršbo – umik ugovora - pravdni stroški
Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.
URS člen 33. ZIZ člen 178, 178/4, 178/5, 181, 181/1, 191, 191/2. SPZ člen 66, 69, 69/1.
varstvo lastninske pravice - ločena prodaja solastniških deležev na nepremičnini - cenitev solastniškega deleža - načelo hitrosti postopka
Za pravilno poplačilo upnikov je tako bistveno, da se ugotovi razmerje, po katerem se bo delilo kupnino iz skupne prodaje na dele, ki odpadejo na posamezno nepremičnino. Ker pridobitev cenitve in ugotovitev vrednosti posameznih solastniških deležev zahteva določen čas, je bistveno, da se v skladu z načelom hitrosti v izogib zastoju v nadaljevanju postopka opravi navedeno procesno dejanje čim prej in ne odlaša do razdelitvenega naroka.
premestitev - javni uslužbenci - plačilo razlike plače
Izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit zgolj zato, ker vsebuje le skopo obrazložitev razloga za premestitev, ker ima delodajalec pravico konkretne razloge za premestitev dokazovati v morebitnem sodnem sporu. Če so takšni razlogi v sodnem postopku dokazani, tako kot v obravnavanem primeru, in je po vsebini podan zakonit razlog za premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, to je pravilna ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, organu, ki o premestitvi odloča, ni mogoče očitati niti arbitrarnosti niti povzročanja pravne negotovosti.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnika premestila na drugo delovno mesto iz zakonitega razloga, to je zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela, s tem da je novo sistemizirano delovno mesto policijski svetnik ustrezno tudi zato, ker se opravlja v istem uradniškem nazivu policijski svetnik, kot ga je pred prerazporeditvijo opravljal tožnik. Na zakonitost razporeditve ne vpliva dejstvo, da tožnik ni več upravičen do položajnega dodatka, zaradi česar sicer prejema nižjo plačo, saj do tega dodatka ni upravičen zato, ker na novem delovnem mestu ne izvršuje pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela (v okviru organa, službe, sektorja ipd.).
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - zastaranje
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačala plače, za katero sta se stranki ustno dogovorili, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač utemeljen.
V skladu z 206. členom ZDR zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let. Ker od zapadlosti posamezne zahtevane plače do vložitve tožbe ni poteklo pet let, zahtevek iz naslova neizplačane plače ni zastaral.
Ker je zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki je postavil zahtevek, nosi trditveno in po potrebi dokazno breme on sam. Sodišče je zgolj dolžno preizkusiti, ali so njegove navedbe pravilne, ni pa dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali bi zavezanec nemara bil upravičen do oprostitve plačila sodne takse.
ZST-1 na nobenem mestu ne določa, da svojih trditev zavezanec ne bi mogel dokazovati z vsemi dopustnimi dokaznimi sredstvi, niti ne določa, bi bila predložitev izjave o premoženjskem stanju že zadostna za dosego oprostitve plačila sodne takse.
ZPIZ-1 člen 177, 177/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum z Bosno - tujec - seštevanje dob - tretja država
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Avstriji, na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Avstrijo in BiH, so podani pogoji v smislu določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, zaradi katerih po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri tožencu, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BiH, po 37. členu Sporazuma.
invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo - invalidnost I. kategorijo - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti) in je tožnik pridobil pravico do invalidske pokojnine, ki se mu tudi izplačuje. Zato je tožena stranka tožniku pravilno ustavila izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Tožnik ne more istočasno prejemati invalidske pokojnine in nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo kot brezposelna oseba, ki ji zavod za zaposlovanje išče drugo ustrezno delo in mora biti prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Pri I. kategoriji invalidnosti nastane izguba delovne zmožnosti in je edina pravica, ki pripada invalidu I. kategorije invalidnosti že po sami naravi stvari le invalidska pokojnina. V takem statusu tudi ne more biti zavarovanec pri zavodu za zaposlovanje in prijavljen v evidenci aktivnih iskalcev zaposlitve.
Tožnik v je bil v spornem obdobju hudo bolan, zato je zanj v tem času skrbel lastnik hiše, v kateri je stanoval. Poštar je tožniku vročil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da je skozi režo na vhodnih vratih vložil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Stanovanjska hiša, v kateri skupaj z drugimi stanovalci prebiva tožnik, nima hišnega predalčnika in na vratih ni seznama stanovalcev. Pošta bi morala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti skladno z določili 142. člena ZPP in sicer osebno, če pa vročitev po 140. členu ZPP (odraslemu članu gospodinjstva) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec (poštar) pisanje izroči pošti po kraju njenega stanovanja, na vratih stanovanja (če hišnega predalčnika ni) pa pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok, v katerem lahko naslovnik pisanje dvigne. Po preteku tega roka, bi morala pošta pisanje vrniti pošiljatelju, ker stanovanjska hiša nima hišnega predalčnika. Tožnik je dokazal, da so dejstva v javnih listinah (poizvednica in ovojnica) neresnično ugotovljena in da mu skladno z določbami 142. člena ZPP o osebnem vročanju ni bilo vročeno niti obvestilo o nameravani vročitvi in tudi ne redna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožniku pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila pravilno vročena, ne more učinkovati. Zato prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja z odjavo tožnika iz zavarovanj ni zakonito.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 3, 125. ZMEPIZ člen 48, 48/2.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe - poslovodna oseba - zastaranje - odmerna odločba - ugotovitvena odločba o obstoju statusa zavarovanca
Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno zavarovanje. V
tem obdobju ni bila v delovnem razmerju in ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju. Z
vpisom v poslovni register Republike Slovenije tožnice kot družbenice in poslovodne osebe v zasebni družbi pa je bil izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da so bili s tem izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, ni utemeljen.
Zgolj izdaja odmerne odločbe je vezana na zastaralni rok, ki velja za pravico do odmere prispevka (3. čl. ZDavP-2 v zvezi s 125. čl. ZDavP-2), medtem ko za izdajo ugotovitve odločbe, s katero je tožena stranka zgolj ugotovila obstoj statusa zavarovanke, ki je nastal že na podlagi zakona, zakon takšnega zastaralnega roka ne določa.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik ni tretja oseba, napačno pa je štelo, da 187. člen OZ predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost, saj predstavlja zgolj podlago za solidarno odgovornost.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 96, 102, 113.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - invalid - sindikalni zaupnik
Delovno mesto tožnice „referent“ je bilo dejansko ukinjeno. Ta organizacijska rešitev tožene stranke je pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR in velja tako v primeru individualnih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga, kot v primeru odpovedi večjemu številu delavcev, za kar je šlo v konkretnem primeru.
Delodajalca pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne zavezuje določba tretjega odstavka 88. člena ZDR o preveritvi možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji, temveč določba 99. člena ZDR o ukrepih za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja ter ukrepih in kriterijih za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji (99. člen ZDR), ker pa je tožnica delovni invalid III. kategorije, je za presojo zakonitosti odpovedi potrebno poleg ZDR upoštevati tudi ZPIZ-1 in ZZRZI. Tožena stranka je ravnala v skladu z navedenimi predpisi, vendar možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu pri toženi stranki in drugih delodajalcih ni bilo, kar je ugotovila tudi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka na podlagi 113. člena ZDR pridobila tudi soglasje sindikata, katerega sindikalna zaupnica je bila tožnica. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZSReg člen 36, 41, 41a. ZGD-1 člen 590, 590/4, 605, 623, 623/3, 623/6, 625, 625/5, 634, 634/2, 635, 635/2, 635/3.
statusno preoblikovanje družbe – delitev prenosne družbe – vpis delitve družbe v sodni register – konstitutiven učinek - izčlenitev družbe – pomanjkljivosti delitve – konvalidacija pomanjkljivosti – registrska zapora - ničnost kapitalske družbe – ugotovitev ničnosti vpisa – tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev – sprememba ničnostne tožbe
Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.
Z neargumentiranimi navedbami, da ima sodnica nestrpen in sovražen odnos do zagovornika, da je v nekaj primerih nezakonito ravnala do njega samega kot storilca prekrška, da že nekaj časa ignorira zagovornika obdolženega, je po prepričanju pritožbenega sodišča v zagovornikovih navedbah izražena žaljiva vrednostna ocena do sodnice, ki je obravnavala predmetno prekrškovno zadevo, kakor tudi do sodišča na katerem ta sodnica izvaja sodno oblast, kar pa nima nič skupnega s svobodo izražanja. Takšen način pritoževanja nedvomno dokazuje, da gre tudi v subjektivnem pogledu za naklepno žalitev, kar je za odvetnika, ki je v obravnavani prekrškovni zadevi pred sodiščem prve stopnje nastopal kot zagovornik obdolženca, nesprejemljivo in nedopustno.
ZPP člen 319, 319/2, 328, 328/1. ZJU člen 39. ZObr člen 15, 24.
službena ocena - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijane službene ocene in odločitev komisije pravnomočno zavrnjen, je treba v tem sporu tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Na to odločitev ne vpliva okoliščina, da je moral pred vložitvijo tožbe pri toženi stranki zahtevati odpravo kršitev po 100.a členu ZObr oziroma po 24., 25., oziroma 39. členu ZJU, saj vprašanje te procesne predpostavke ne vpliva na ugotovitev, da je bilo o delu tožnikovega tožbenega zahtevka že pravnomočno razsojeno.