ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8, 63/2-9. ZDR člen 114, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193.
brezposelnost - denarno nadomestilo - izključitveni razlog - starejša delavka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
V konkretnem primeru ni bilo dvoma, da bo tožnica pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok in ji je bila zato pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD (po katerem se med razloge za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva in v primeru če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). Zato ni podlage, da se ji iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Za potrebe uveljavljanja pravic iz socialnih zavarovanj je potrebno pojem „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s 1. odst. 114. čl. ZDR in 1. alinejo 2. odst. te zakonske določbe tolmačiti v povezavi z 8. čl. ZPIZ-1 in zavzeti stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva tako dodana doba, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej tisti, ki ob upoštevanju vseh obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, omogočajo najzgodnejšo možno starostno upokojitev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZZVZZ člen 80, 81.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - nov predlog
V tožnikovem primeru je zdravstvena komisija v dokončni in pravnomočni odločbi, ki je tožnik ni izpodbijal, ugotovila, da je tožnik začasno nezmožen za delo določeno obdobje, od določenega dne dalje pa, da je za delo zmožen. Tožnikova osebna zdravnica je toženi stranki predlagala, da tožniku iz istega zdravstvenega razloga, zaradi katerega mu je bil bolniški stalež odobren s pravnomočno odločbo, odobri bolniški stalež tudi po spornem datumu. Predlogu ni predložila novih izvidov, ki bi izkazovali nenadno poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja po pravnomočno zaključenem bolniškem staležu. Mnenje posameznih lečečih zdravnikov glede začasne nezmožnosti za delo za izvedenski organ ZZZS ni obvezujoče. Slednji pa je ugotovil, da tožnikovo zdravstveno stanje ne utemeljuje bolniškega staleža tudi po spornem datumu, oz. da pri tožniku tudi ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je bil predlog osebne zdravnice neutemeljen, izpodbijani odločbi tožene stranke, da bolniški stalež po spornem datumu ni medicinsko utemeljen, pa sta zakoniti.
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495, 495/1, 496.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - račun - kršitev pravice do izjave - opredelitev do strankinih navedb
Ključna je ugotovitev, da je tožnik po naročilu tožene stranke opravil naročeno storitev (popravilo avtomobila). Tožena stranka je takšno storitev dolžna plačati, ne glede na to ali je bil račun izdan v 8 dneh po opravi del, ali je skladen z računovodskimi standardi in ali je dovolj specificiran.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik ni tretja oseba, napačno pa je štelo, da 187. člen OZ predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost, saj predstavlja zgolj podlago za solidarno odgovornost.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - dodatne omejitve pri delu
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg že ugotovljenih omejitev pri delu so potrebne dodatne omejitve. Zato je utemeljen njegov zahtevek na priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z že priznanimi in novimi ugotovljenimi omejitvami
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena
V odnosu nadrejenega delavca do tožnika ni šlo za prepovedano trpinčenje na delovnem mestu. V konkretnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki ni več prihajal na delo in zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne predstavlja izvajanja pritiska na tožnika in ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako tudi druga ravnanja nadrejenega delavca v verbalnem smislu, na katerega se sklicuje tožnik, ni mogoče šteti za trpinčenje tožnika na delovnem mestu, saj ne gre za trpinčenje, če gre le za enkratno neprimerno ravnanje (po trditvah tožnika mu je bivši direktor grozil, da ne bo dobil več službe in ga pri tem silil, da podpiše izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012524
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo
Tožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je bil delovodja gradbišča in pri tem zadolžen poskrbeti za varnost delavcev na gradbišču, kar pomeni tudi ustrezno pregledati prehodno rampo, po kateri so delavci prevažali oziroma odvažali gradbeni material. Ob upoštevanju slabše vidljivosti na hodniku je zato pravilna ocena odgovornosti tožene stranke na 70 % in tožnikove soodgovornosti (zlasti iz razloga, ker je bil na delovišču delovodja in ni preveril, ali je pohodna rampa povsem pravilno nameščena) na 30 %.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru. Denarna odškodnina po zakonski določbi tretjega odstavka 201. člena ZOR gre v določbi navedenim svojcem le v tistih izjemno hudih primerih, ko neposredni oškodovanec izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. V konkretnem primeru pri tožničinem sinu ne gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da bi bil izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.
ZSReg člen 36, 41, 41a. ZGD-1 člen 590, 590/4, 605, 623, 623/3, 623/6, 625, 625/5, 634, 634/2, 635, 635/2, 635/3.
statusno preoblikovanje družbe – delitev prenosne družbe – vpis delitve družbe v sodni register – konstitutiven učinek - izčlenitev družbe – pomanjkljivosti delitve – konvalidacija pomanjkljivosti – registrska zapora - ničnost kapitalske družbe – ugotovitev ničnosti vpisa – tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev – sprememba ničnostne tožbe
Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.
Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči.
premestitev - javni uslužbenci - plačilo razlike plače
Izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit zgolj zato, ker vsebuje le skopo obrazložitev razloga za premestitev, ker ima delodajalec pravico konkretne razloge za premestitev dokazovati v morebitnem sodnem sporu. Če so takšni razlogi v sodnem postopku dokazani, tako kot v obravnavanem primeru, in je po vsebini podan zakonit razlog za premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, to je pravilna ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, organu, ki o premestitvi odloča, ni mogoče očitati niti arbitrarnosti niti povzročanja pravne negotovosti.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnika premestila na drugo delovno mesto iz zakonitega razloga, to je zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela, s tem da je novo sistemizirano delovno mesto policijski svetnik ustrezno tudi zato, ker se opravlja v istem uradniškem nazivu policijski svetnik, kot ga je pred prerazporeditvijo opravljal tožnik. Na zakonitost razporeditve ne vpliva dejstvo, da tožnik ni več upravičen do položajnega dodatka, zaradi česar sicer prejema nižjo plačo, saj do tega dodatka ni upravičen zato, ker na novem delovnem mestu ne izvršuje pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela (v okviru organa, službe, sektorja ipd.).
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1-1, 110/1-2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66. KZ-1 člen 192, 192/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožnici (pomočnici vzgojitelja) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Očitala ji je, da je v določenih dneh malomarno in grdo ravnala z otroki, s čemer jih je prizadela in bi lahko njeno ravnaje vplivalo na mentalni razvoj, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, ki ga storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe. Tožnica je kršitve, ki so ji bile očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko storila, zato ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 1. točki 66. člena navedene KP.
telesna okvara - invalidnina - izplačilo - obnova - nov dokaz - zahteva za ponovno oceno telesne okvare
Izplačilo invalidnine za telesno okvaro je pogojeno z datumom vložitve zahteve za pridobitev pravice. Invalidnina za telesno okvaro se, ne glede na datum njenega nastanka, tudi v primeru, če je ugotovljena za več let nazaj, izplača največ od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
ZDR člen 34, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina - kršitev obveznosti z delovnega razmerja
Kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR delavec stori, če najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Kršitev po navedeni določbi delavec stori, če o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti svojega delodajalca. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je ni obvestil o svoji odsotnosti za sporno obdobje. Tožnik je o razlogu svoje odsotnosti povedal direktorju tožene stranke osebno. S tem je zadostil svoje obveznosti obveščanja delodajalca (34. člen ZDR), zato je bila odpoved kot posledica kršitve obveščanja po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR neutemeljena.
Tožnik je bil 5 dni neupravičeno odsoten, saj je samovoljno koristil dopust, ki mu ga direktor ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestil delodajalca. Samovoljno koriščenje dopusta je huda kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožniku te kršitve ne očita, ampak kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki pa sankcionira neobveščanje.
ZDR člen 88, 96, 109, 109/1, 109/2. ZPP člen 191, 191/2, 191/3.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba tožbe
Naknaden pristop novih tožnikov v pravdo ne pomeni spremembo tožbe, za katero je potrebno soglasje tožene stranke. Iz 2. in 3. odstavka 191. člena ZPP izhaja, da ob vstopu novih tožnikov v pravdo ni potrebno soglasje toženca. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru odločilo, da je subjektivna sprememba tožbe lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti. Vrhovno sodišče je poudarilo, da privolitev toženca v takšnem primeru ni potrebna in zato, zaradi nasprotovanja toženca, sodišče tudi ne more preprečiti novemu tožniku, da bi vstopil v pravdo.
Za odmero in izračun odpravnine zaradi redne odpopvedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dan podaje odpovedi ni pomemben. Iz 2. odstavka 109. člena ZDR je namreč razvidno, da odpravnina delavcu pripada, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Trajanje zaposlitve pri delodajalcu pa je enako trajanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, ki se konča z iztekom odpovednega roka. Osnova za izračun odpravnine pa je vezana na dan odpovedi, saj je v 1. odstavku 109. člena ZDR eksplicitno določeno, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe
Zaradi racionalizacije poslovanja je tožena stranka morala odpustiti nekaj delavcev, med njimi tudi dva novinarja in sicer tožnika, ki je bil zaposlen na delovnem mestu novinar urednik in njegov sodelavec, ki je bil zaposlen na delovnem mestu novinar. Ker tožena stranka v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni uporabljala nobene od kolektivnih pogodb o zaposlitvi, za katere je tožnik navajal, da je bila njihova uporaba dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, torej SKPgd, KPČIZKD in tudi ne KPpn, ji ni bilo potrebno upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev po kolektivnih pogodbah. Tožena stranka je spoštovala določila ZDR, ki se nanašajo na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Tožnik v je bil v spornem obdobju hudo bolan, zato je zanj v tem času skrbel lastnik hiše, v kateri je stanoval. Poštar je tožniku vročil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da je skozi režo na vhodnih vratih vložil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Stanovanjska hiša, v kateri skupaj z drugimi stanovalci prebiva tožnik, nima hišnega predalčnika in na vratih ni seznama stanovalcev. Pošta bi morala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti skladno z določili 142. člena ZPP in sicer osebno, če pa vročitev po 140. členu ZPP (odraslemu članu gospodinjstva) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec (poštar) pisanje izroči pošti po kraju njenega stanovanja, na vratih stanovanja (če hišnega predalčnika ni) pa pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok, v katerem lahko naslovnik pisanje dvigne. Po preteku tega roka, bi morala pošta pisanje vrniti pošiljatelju, ker stanovanjska hiša nima hišnega predalčnika. Tožnik je dokazal, da so dejstva v javnih listinah (poizvednica in ovojnica) neresnično ugotovljena in da mu skladno z določbami 142. člena ZPP o osebnem vročanju ni bilo vročeno niti obvestilo o nameravani vročitvi in tudi ne redna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožniku pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila pravilno vročena, ne more učinkovati. Zato prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja z odjavo tožnika iz zavarovanj ni zakonito.