ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR zaradi kršitev pogodbe oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja in zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec zagrešil naklepoma ali iz hude malomarnosti. Tožniku je očitala, da je v spornem času po različnih poslovalnicah tožene stranke o delodajalcu in o konkretnem lastniku delodajalca širil neresnice oziroma ju obrekoval, žalil odgovorno osebo družbe ter o delodajalcu oziroma njegovem poslovanju in finančnem stanju širil neresnice, s tem pa krnil ugled družbe. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012524
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo
Tožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je bil delovodja gradbišča in pri tem zadolžen poskrbeti za varnost delavcev na gradbišču, kar pomeni tudi ustrezno pregledati prehodno rampo, po kateri so delavci prevažali oziroma odvažali gradbeni material. Ob upoštevanju slabše vidljivosti na hodniku je zato pravilna ocena odgovornosti tožene stranke na 70 % in tožnikove soodgovornosti (zlasti iz razloga, ker je bil na delovišču delovodja in ni preveril, ali je pohodna rampa povsem pravilno nameščena) na 30 %.
Z odločbo, ki je postala pravnomočna, je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica v spornem obdobju zavarovana na podlagi delovnega razmerja, zato ni nobene podlage, da bi se tekom sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost odmere starostne pokojnine, ponovno ugotavljalo, ali se tožnici obdobje zavarovanja šteje v pokojninsko dobo.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Potrdilo iz gospodinjske evidence kaže, da je storilec v gospodinjski skupnosti prijavljen skupaj z ženo in dvema otrokoma. Zato bi bilo odločitev o storilčevem predlogu treba sprejeti na podlagi ugotovitve o znesku razpoložljivih sredstev, ki odpade na družinskega člana, oziroma, ali ta presega eksistenčni minimum (znesek, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Šele, ko bo to ugotovilo, bo lahko presodilo, ali lahko preostali znesek globe plača, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sodno varstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, posledično pa je od tožene stranke uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek, je potrebno ugotoviti, da se predmetni spor dejansko nanaša na spor o obstoju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nezakonite sklenitve te pogodbe za določen čas (54. čl. ZDR-1). V teh primerih je sodno varstvo delavcem zagotovljeno po določbi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (v okvir katerih spada tudi presoja prenehanja delovnega razmerja zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas) ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je tožnik tožbo vložil skoraj leto in pol po prenehanju delovnega razmerja, je bila ta vložena prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (274. člen ZPP).
Tožnik z delno spremembo tožbenega zahtevka (poleg ugotovitve, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, je uveljavljal tudi ničnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas) ni mogel obiti določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ki omogoča delavcu vsebinsko sodno varstvo le v primeru, če tožbo v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi vloži v zakonsko določenem 30 dnevnem roku od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru. Denarna odškodnina po zakonski določbi tretjega odstavka 201. člena ZOR gre v določbi navedenim svojcem le v tistih izjemno hudih primerih, ko neposredni oškodovanec izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. V konkretnem primeru pri tožničinem sinu ne gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da bi bil izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.
Ker je zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki je postavil zahtevek, nosi trditveno in po potrebi dokazno breme on sam. Sodišče je zgolj dolžno preizkusiti, ali so njegove navedbe pravilne, ni pa dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali bi zavezanec nemara bil upravičen do oprostitve plačila sodne takse.
ZST-1 na nobenem mestu ne določa, da svojih trditev zavezanec ne bi mogel dokazovati z vsemi dopustnimi dokaznimi sredstvi, niti ne določa, bi bila predložitev izjave o premoženjskem stanju že zadostna za dosego oprostitve plačila sodne takse.
Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči.
ZSReg člen 36, 41, 41a. ZGD-1 člen 590, 590/4, 605, 623, 623/3, 623/6, 625, 625/5, 634, 634/2, 635, 635/2, 635/3.
statusno preoblikovanje družbe – delitev prenosne družbe – vpis delitve družbe v sodni register – konstitutiven učinek - izčlenitev družbe – pomanjkljivosti delitve – konvalidacija pomanjkljivosti – registrska zapora - ničnost kapitalske družbe – ugotovitev ničnosti vpisa – tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev – sprememba ničnostne tožbe
Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - dodatne omejitve pri delu
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg že ugotovljenih omejitev pri delu so potrebne dodatne omejitve. Zato je utemeljen njegov zahtevek na priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z že priznanimi in novimi ugotovljenimi omejitvami
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 96, 102, 113.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - invalid - sindikalni zaupnik
Delovno mesto tožnice „referent“ je bilo dejansko ukinjeno. Ta organizacijska rešitev tožene stranke je pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR in velja tako v primeru individualnih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga, kot v primeru odpovedi večjemu številu delavcev, za kar je šlo v konkretnem primeru.
Delodajalca pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne zavezuje določba tretjega odstavka 88. člena ZDR o preveritvi možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji, temveč določba 99. člena ZDR o ukrepih za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja ter ukrepih in kriterijih za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji (99. člen ZDR), ker pa je tožnica delovni invalid III. kategorije, je za presojo zakonitosti odpovedi potrebno poleg ZDR upoštevati tudi ZPIZ-1 in ZZRZI. Tožena stranka je ravnala v skladu z navedenimi predpisi, vendar možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu pri toženi stranki in drugih delodajalcih ni bilo, kar je ugotovila tudi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka na podlagi 113. člena ZDR pridobila tudi soglasje sindikata, katerega sindikalna zaupnica je bila tožnica. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plačilni nalog - ugovor - sprememba tožbe - sprememba vrednosti predmeta postopka
Okoliščina, da je tožnik s pripravljalno vlogo spremenil označbo vrednosti spora, ne pomeni, da je s tem tudi razširil tožbeni zahtevek, kar bi šele omogočalo izdajo plačilnega naloga, ki ga je tožnik izpodbijal z ugovorom. Plačilni nalog je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZST, ki določa, da se v primeru, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Pri tem se taksa, plačana za prvotno vrednost, všteje v takso za povečano vrednost. Sodišče prve stopnje bi izpodbijani plačilni nalog lahko izdalo le v primeru, če bi se vrednost predmeta postopka spremenila zaradi razširitve tožbenega zahtevka, vendar pa s pripravljalno vlogo tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Tožnik je v tej vlogi sicer napovedal, da bo tožbeni zahtevek modificiral potem, ko bo tožena stranka predložila poračun odprave tretje četrtine nesorazmerij. Napoved modifikacije tožbenega zahtevka še ne pomeni razširitve tožbenega zahtevka in sodišče o takšni razširitvi ne bi smelo sklepati zgolj na podlagi označitve vrednosti spora v pripravljalni vlogi tožnika. Zato izpodbijani plačilni nalog ni zakonit.
premestitev - javni uslužbenci - plačilo razlike plače
Izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit zgolj zato, ker vsebuje le skopo obrazložitev razloga za premestitev, ker ima delodajalec pravico konkretne razloge za premestitev dokazovati v morebitnem sodnem sporu. Če so takšni razlogi v sodnem postopku dokazani, tako kot v obravnavanem primeru, in je po vsebini podan zakonit razlog za premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, to je pravilna ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, organu, ki o premestitvi odloča, ni mogoče očitati niti arbitrarnosti niti povzročanja pravne negotovosti.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnika premestila na drugo delovno mesto iz zakonitega razloga, to je zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela, s tem da je novo sistemizirano delovno mesto policijski svetnik ustrezno tudi zato, ker se opravlja v istem uradniškem nazivu policijski svetnik, kot ga je pred prerazporeditvijo opravljal tožnik. Na zakonitost razporeditve ne vpliva dejstvo, da tožnik ni več upravičen do položajnega dodatka, zaradi česar sicer prejema nižjo plačo, saj do tega dodatka ni upravičen zato, ker na novem delovnem mestu ne izvršuje pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela (v okviru organa, službe, sektorja ipd.).
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012055
OZ člen 131. ZDR člen 37, 37/1.
odškodninska odgovornost delavca - kršitev konkurenčne prepovedi - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi konkurenčnih aktivnosti (tožnik naj bi sodeloval s konkurenčnimi podjetji in z njimi sklepal posle v svojem imenu) tožeča stranka očita tožencu nedoseganje plana prodaje, s čimer naj bi tožečo stranko oškodoval. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da je bila zatrjevana škoda v celoti oziroma izključno posledica tožencu očitanih kršitev. V spornem obdobju je bila težka situacija na trgu. Nihče od primerljivih delavcev v primerjalnem obdobju ni dosegel postavljenega plana prodaje. Tožeča stranka bi morala natančno opredeliti konkurenčne aktivnosti oziroma sklenjene posle, zaradi katerih toženec ni dosegel plana, predvsem pa, kakšna škoda ji je pri tem nastala. Ker tega ni storila, njen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 7, 72. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen - poslovodna oseba - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
ZDR pogodbene kazni v primeru pravnomočno ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ureja, jo pa ureja 45. člen Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo, vendar ne za poslovodne delavce. V 3. členu te kolektivne pogodbe je izrecno določeno, da ne velja za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili. Ker kolektivna pogodba ne velja za poslovodne delavce, poslovodnemu delavcu pogodbena kazen ne pripada sama po sebi, ampak mora biti izrecno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
Določba 72. člena ZDR pri sklepanju pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami dopušča možnost, da se pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (ki so taksativno naštete v tem členu) v pogodbi o zaposlitvi uredijo drugače. V individualni pogodbi o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik še določene pravice, ki mu pripadajo kot poslovodnemu delavcu, pri tem pa nista izrecno zapisali, da tožniku pripada pogodbena kazen v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.