ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 237a, 237a, 238, 238/3.
poenostavljena prisilna poravnava – stečajni postopek – prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka – pravna praznina
V primeru, ko dolžnik v roku za odgovor na predlog za začetek stečajnega postopka predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in jo opraviči z vložitvijo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, pride v povezavi z uporabo določil 237.a člena ZFPPIPP v zvezi z določili tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v poštev tudi smiselna uporaba določil prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 159, 159/1, 168, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del 4, 4/1, 4/2.
dovoljenje za uporabo avtorskega dela – avtorski honorar – dohodek – huda malomarnost – civilna kazen
Glede na 1. in 2. odstavek 82. člena ZASP mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige o dohodku in avtorju omogočiti vpogled v knjige. Glede na to, da te določbe govorijo o dohodku, kar se lahko razloži kot razliko med prihodki in odhodki, ima avtor pravico do vpogleda v oboje. Pravico ima torej zahtevati podatke tako o prihodkih, kot tudi o odhodkih, ker je mogoče šele iz obojega skupaj izračunati dohodek.
Glede na to, da 82. člen ZASP ne opredeljuje dohodka in dosedanjo sodno prakso, ki je zanikala dolžnost razkrivanja podatkov o izdatkih (odhodkih) je jasno, da toženi stranki ni mogoče očitati hude malomarnosti, ker ni razkrila podatka o izvajalcem prireditev plačanih bruto honorarjih.
Ravnanje tožene stranke je bilo hudo malomarno zato, ker je tožena stranka delno poravnala svojo obveznost šele približno dve leti in pol po nastanku obveznosti, in poleg tega tudi le deloma. Tako ne bi ravnala niti povprečno skrbna oseba. Povprečno skrbna oseba poravna, če je višina zneska sporna, vsaj tisti del terjanega zneska, glede katerega ne more imeti utemeljenih dvomov. Tožena stranka je s svojim drugačnim ravnanjem hudo malomarno kršila avtorsko pravico tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da avtor ne more zahtevati civilne kazni zato, ker je ta podobna pogodbeni kazni, ta pa se za denarne obveznosti sploh ne more dogovoriti. Najprej že zato, ker 168. člen ZASP ne pozna takšne omejitve, kot je 3. odstavek 247. člena OZ. Ta bi bila glede na okoliščine tudi nesmiselna. Ker so avtorski honorarji praviloma dogovorjeni v denarju (tako tudi glede na tarifo tožeče stranke v P 1998), bi torej takšno stališče pomenilo, da bi bil 3. odstavek 168. člena ZASP v skoraj vseh primerih praktično neuporaben.
invalidnost - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
V zvezi z določbo 67. člena ZPIZ-1 (po katerem pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti - moški oziroma 61 let starosti - ženska) in priznanjem pravice od invalidske pokojnine je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da določbe 67. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti invalid II. ali III. kategorije invalidnosti že ob nastanku invalidnosti star 63 let (moški) oziroma ženske 61 let, če na podlagi 1. odstavka 66. člena ZPIZ-1 ne bi mogel pridobiti pravic na podlagi invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi III. kategorije invalidnosti od dne, ko je dopolnil starost 63 let.
ZDR-1 člen 84, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnice pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega je ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in ji ni omogočila zagovora (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8, 63/2-9. ZDR člen 114, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193.
brezposelnost - denarno nadomestilo - izključitveni razlog - starejša delavka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
V konkretnem primeru ni bilo dvoma, da bo tožnica pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok in ji je bila zato pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD (po katerem se med razloge za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva in v primeru če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). Zato ni podlage, da se ji iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Za potrebe uveljavljanja pravic iz socialnih zavarovanj je potrebno pojem „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s 1. odst. 114. čl. ZDR in 1. alinejo 2. odst. te zakonske določbe tolmačiti v povezavi z 8. čl. ZPIZ-1 in zavzeti stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva tako dodana doba, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej tisti, ki ob upoštevanju vseh obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, omogočajo najzgodnejšo možno starostno upokojitev.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena
V odnosu nadrejenega delavca do tožnika ni šlo za prepovedano trpinčenje na delovnem mestu. V konkretnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki ni več prihajal na delo in zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne predstavlja izvajanja pritiska na tožnika in ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako tudi druga ravnanja nadrejenega delavca v verbalnem smislu, na katerega se sklicuje tožnik, ni mogoče šteti za trpinčenje tožnika na delovnem mestu, saj ne gre za trpinčenje, če gre le za enkratno neprimerno ravnanje (po trditvah tožnika mu je bivši direktor grozil, da ne bo dobil več službe in ga pri tem silil, da podpiše izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - zastaranje
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačala plače, za katero sta se stranki ustno dogovorili, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač utemeljen.
V skladu z 206. členom ZDR zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let. Ker od zapadlosti posamezne zahtevane plače do vložitve tožbe ni poteklo pet let, zahtevek iz naslova neizplačane plače ni zastaral.
zavrženje pritožbe - vročanje - pooblaščenec - predstavnik sindikata - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Kadar je pooblaščenec stranke predstavnik sindikata, ki je zaposlen na sindikatu za zastopanje svojih članov, se pooblaščencu vročajo sodna pisanja preko sindikalne organizacije, v kateri je zaposlen, to je po določbi 133. člena ZPP. Kot datum prejema sodnega pisanja se šteje datum, ko je bila vročitev opravljena v skladu s 133. členom ZPP, to pa je izročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. poslovnem prostoru ali na sedežu. Zato tudi v obravnavanem primeru ni odločilno, kdaj je pooblaščenec pisanje dejansko prejel, prav tako pa ni pomembno, ali je prišlo do napake pri zapisu pooblaščene delavke v tajništvu o datumu prejema sodbe. Zaradi morebitne napake pri poslovanju s prevzetim in pravilno vročenim sodnim pisanjem ni mogoče podaljšanje zakonskega roka za pritožbo.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo je bila vložena neposredno na prvostopenjsko sodišče po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP).
ZPP člen 319, 319/2, 328, 328/1. ZJU člen 39. ZObr člen 15, 24.
službena ocena - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijane službene ocene in odločitev komisije pravnomočno zavrnjen, je treba v tem sporu tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Na to odločitev ne vpliva okoliščina, da je moral pred vložitvijo tožbe pri toženi stranki zahtevati odpravo kršitev po 100.a členu ZObr oziroma po 24., 25., oziroma 39. členu ZJU, saj vprašanje te procesne predpostavke ne vpliva na ugotovitev, da je bilo o delu tožnikovega tožbenega zahtevka že pravnomočno razsojeno.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka tožnici ni povrnila vseh stroškov, ki jih je imela ta na službenih potovanjih (tožena stranka je tožnico v vtoževanem obdobju pošiljala na sestanke s strankami, na katere je morala tožnica potovati z lastnim avtomobilom), kot tudi ne vseh stroškov prevoza na delo in z dela. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo stroškov v zvezi z delom utemeljen.
Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči.
spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist družbe osebe – prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo – prenos strank – trditveno breme
Spregled pravne osebnosti ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta.
Dejanski stan spregleda pravne osebnosti ni podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti.
OZ člen 131, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih člen 9.
krivdna odgovornost delodajalca
Delodajalec, ki ne zagotovi ureditve delovnega mesta tako, kot je to določeno v 4. točki 9. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih, odgovarja delavcu po načelu krivdne odgovornosti.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 19, 25, 33. Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 10. URS 14, 50, 74.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v tretji državi - vrstni red - načelo enakosti - sporazum s srbijo
Za obdobje pred uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (tj. pred 1. 11. 2010) je, glede obveznosti zavarovanja in pridobitve lastnosti zavarovanca, potrebno uporabiti določbe ZPIZ-1, ki urejajo obvezno zavarovanje in ZMEPIZ. Tožnik v Republiki Sloveniji po 1. 1. 2007 ni bil vključen v obvezno zavarovanje. Z vpisom v poslovni register Republike Slovenije kot družbenik in poslovodna oseba v zasebni družbi je izpolnil dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, zato so bili s z dnem vpisa izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Po sprejemu Sporazuma bi tožnik skladno z 10. čl. Sporazuma lahko zahteval dogovor o izjemi, česar pa ni storil, zato se v tem delu tudi ne more sklicevati na kršenje načela enakosti pred zakonom, kot je določeno v 14. čl. Ustave RS, saj je razlog, da je tožnik obvezno zavarovan tako v R Sloveniji kot v R Srbiji (v obdobju po sprejetju Sporazuma) na njegovi strani.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZZVZZ člen 80, 81.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - nov predlog
V tožnikovem primeru je zdravstvena komisija v dokončni in pravnomočni odločbi, ki je tožnik ni izpodbijal, ugotovila, da je tožnik začasno nezmožen za delo določeno obdobje, od določenega dne dalje pa, da je za delo zmožen. Tožnikova osebna zdravnica je toženi stranki predlagala, da tožniku iz istega zdravstvenega razloga, zaradi katerega mu je bil bolniški stalež odobren s pravnomočno odločbo, odobri bolniški stalež tudi po spornem datumu. Predlogu ni predložila novih izvidov, ki bi izkazovali nenadno poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja po pravnomočno zaključenem bolniškem staležu. Mnenje posameznih lečečih zdravnikov glede začasne nezmožnosti za delo za izvedenski organ ZZZS ni obvezujoče. Slednji pa je ugotovil, da tožnikovo zdravstveno stanje ne utemeljuje bolniškega staleža tudi po spornem datumu, oz. da pri tožniku tudi ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je bil predlog osebne zdravnice neutemeljen, izpodbijani odločbi tožene stranke, da bolniški stalež po spornem datumu ni medicinsko utemeljen, pa sta zakoniti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495, 495/1, 496.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - račun - kršitev pravice do izjave - opredelitev do strankinih navedb
Ključna je ugotovitev, da je tožnik po naročilu tožene stranke opravil naročeno storitev (popravilo avtomobila). Tožena stranka je takšno storitev dolžna plačati, ne glede na to ali je bil račun izdan v 8 dneh po opravi del, ali je skladen z računovodskimi standardi in ali je dovolj specificiran.
ZPrCP člen 46, 46/7-6. ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/1, 56.a, 56.a/1.
časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – sankcija – izrek globe – polovično plačilo izrečene globe – kršitev materialnih določb zakona v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je za obdolženca milejši kasneje sprejeti predpis, ki ne predpisuje več izreka stranske sankcije prepovedi vožnje, pri tem pa je globo, ki je predpisana v določenem znesku 1.200,00 EUR prepolovilo, z obrazložitvijo, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi globo na kraju izrekel prekrškovni organ, zaradi česar bi lahko plačal le polovico globe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje obdolžencu v korist, k temu pa dodaja, da je sodišče prve stopnje s takšnim ravnanjem kršilo zakon. Če je že ugotovilo, da bi policija (če bi v času prekrška že veljal novejši predpis) obdolžencu izrekla sankcijo že na kraju prekrška, s čimer pa bi obdolženi imel tudi pravico plačati polovico predpisane globe, bi moralo biti ob takšni razlagi dosledno. Tudi v takšnem primeru se namreč kršitelju izreče globa, ki je predpisana, kršitelju pa se da pouk o pravici do plačila polovične globe, če jo plača v določenem roku in ne vloži pravnega sredstva. Zato ugotovitev, da je treba v obravnavani zadevi zaradi kasneje spremenjenega predpisa, ki je milejši za kršitelja uporabiti le tega, ne daje podlage za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje glede izrečene globe.